Sobota, 7. 5. 2022, 20.17
2 leti, 7 mesecev
Je nepričakovana poteza Kitajcev sprožila plaz, ki bo Rusijo zelo bolel?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,55
22
Čeprav se Kitajska pri komunikaciji svojih stališč v vojni v Ukrajini še vedno zelo obotavlja, je iz dneva v dan bolj jasno, da jim ruska invazija Ukrajine morda predstavlja večji trn v peti, kot so si sprva upali priznati. Na fotografiji Peking.
Po tem, ko je kitajski DJI, največji proizvajalec dronov oziroma brezpilotnih letalnikov na svetu, pred slabima dvema tednoma presenetljivo zapustil ruski trg, kar je bilo v popolnem nasprotju z dotedanjo doktrino kitajskih podjetij o poslovanju v Rusiji v času vojne, so mu zelo potihoma sledili še nekateri drugi kitajski tehnološki velikani. Poslovanje v Rusiji naj bi brez obveščanja javnosti med drugim prekinila računalniški gigant Lenovo in proizvajalec pametnih telefonov Xiaomi.
Kitajska podjetja se prva dva meseca vojne v Ukrajini v nasprotju s številnimi zahodnimi podjetji niso odločala za odhod z ruskega trga, kar je bila delno posledica dejstva, da nekatera v Rusiji ustvarijo ogromno prihodkov, delno pa tudi posledica pritiska kitajskega političnega vrha, ki se še kar ni jasno opredelil glede svojega stališča o ruski invaziji na Ukrajino oziroma poskuša zadržati čim bolj nevtralno držo.
Kitajski proizvajalec dronov DJI je ob napovedi umika z ruskega in tudi ukrajinskega trga previdno poudaril, da njihova odločitev o umiku z ruskega in ukrajinskega trga "ni komentar katerekoli od držav, temveč zgolj poslovna odločitev zaradi spoštovanja lastnih načel", je poročala tiskovna agencija Reuters. Kot razlog za umik so namreč navedli dejstvo, da tako Rusi kot Ukrajinci v vojni uporabljajo njihove drone.
Zdaj so karte nekoliko premešane in vidne vsem, saj je očitno, da vojna v Ukrajini kitajskim podjetjem, sploh tehnološkim, povzroča veliko poslovno škodo. Kitajski izvoz tehnoloških izdelkov v Rusijo je od konca februarja drastično upadel, pri čemer je nekaj sicer prispevalo tudi zaprtje javnega življenja na Kitajskem zaradi epidemije covid-19, toda jasno je, da to ni edini dejavnik.
Znani ameriški poslovni časnik The Wall Street Journal, ki se sklicuje na dobro obveščene, zanesljive vire, je namreč pridobil informacijo, da je ruski trg zapustilo oziroma ukrepe za umik po proizvajalcu dronov DJI sprejelo še več znanih kitajskih tehnoloških podjetij, med katerimi izstopata velikana računalniške in telekomunikacijske industrije Lenovo in Xiaomi.
Če informacija o odhodu podjetja Xiaomi z ruskega trga drži, to pomeni, da so Rusijo od začetka vojna v Ukrajini zapustile vse tri znamke pametnih telefonov, ki jih imajo ruski kupci najraje: Xiaomi, Apple in Samsung. Ti trije proizvajalci so v letu 2021 skupaj obvladovali kar 75 odstotkov ruskega trga mobilne telefonije.
Med koncem februarja in marca naj bi izvoz računalnikov iz Kitajske v Rusijo po podatkih WSJ upadel za 40 odstotkov, izvoz pametnih telefonov za dve tretjini, izvoz telekomunikacijskih baznih postaj pa za kar 98 odstotkov.
Kitajska tehnološka podjetja so se od ruskega trga ločila brez objav za medije ali kakršnihkoli drugih javnih oznanil, še poroča The Wall Street Journal.
Eden od razlogov, zakaj se kitajske tehnološke družbe umikajo iz Rusije, je tudi strah pred morebitnimi zahodnimi sankcijami, ki bi jih lahko doletele, če bi še naprej poslovale na ruskem trgu.
Največja dozdajšnja "sankcija" kitajske politike je bil ponoven razmislek o naložbi v rusko energetsko podjetje
Črpalka podjetja Sinopec
Kitajska državna energetska družba Sinopec Group je 27. marca začasno umaknila načrte za skoraj pol milijarde evrov vredno naložbo v rusko petrokemično podjetje Sibur.
Takrat je šlo in pravzaprav še vedno gre za eno najbolj drastičnih potez kitajske zunanje politike od začetka ruske invazije na Ukrajino.
Pri Sinopec Group so si glede naložbe v Sibur, ki je sicer eno najhitreje rastočih podjetij v globalni petrokemični industriji, premislili po razkritju, da je eden od članov uprave podjetja Sibur tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Šlo je za oligarha Genadija Timčenka, ki je premoženje v višini skoraj 12 milijard evrov ustvaril predvsem z izvozom naftnih derivatov.
22