Berners-Lee: Splet je še v povojih

Sir Tim Berners-Lee, ki je izumil svetovni splet, prokol HTTP in naredil prvi strežnik, je delal v laboratoriju Cern, kjer so splet razvili in kodo dal na uporabo javnosti. »Splet je izredno orodje, s katerim smo naredili veliko dobrega, čeprav lahko na spletu dobimo tudi slabe stvari,« je dejal Berners-Lee. Brezplačnost spleta je imela ključno vlogo pri tem, da se je razširil po celem svetu. Glede na podatke internetno raziskovalnega podjetja Netcraft je na svetu približno 165 milijonov spletnih strani. Komajda na začetku raziskovanja vseh možnosti Berners-Lee je glede prihodnosti spleta nadvse optimističen. »Izkušnja razvijanja spleta s sodelovanjem ogromne množice ljudi po vsem svetu je bilo fantastična,« je dejal sir Tim. »Mednarodno sodelovanje se nadaljuje, vse možnosti, ki jih nudi splet, pa smo komajda pričeli raziskovati,« je dodal. Berners-Lee napoveduje, da naj bi možnost sodelovanja prek spleta v prihodnosti izkoriščali za upravljanje celotnega planeta. »Kar je nadvse vznemirljivo je to, da ljudje vzpostavljajo nova socialna omrežja, nove recenzijske in vodstvene sisteme,« je dodal. »Moje upanje je, da bo vse to povzročilo nove načine učinkovitega in pravičnega sodelovanja, kar bi lahko na globalnem nivoju uporabili za upravljanje globalne družbe oziroma planeta,« je dejal si Tim.

Uspeh ni bil samoumeven Vsenavzočnost spleta po mnenju Berners-Leejevega sodelavca Roberta Cailliauja daje občutek, da je bil njegov uspeh neizogiben, vendar temu ni bilo tako. Odločitev fizikalnega laboratorija Cern, da se spletna koda da v javno uporabo ni bila enostavna.

Cailliau je sodeloval pri sestavljanju enega od prvih tehničnih predlogov za svetovni splet, kasneje pa je vodstvo Cerna prepričal, da so splet dali v javno uporabo. »Najtežji del je bilo prepričevanje vodilnih laboratorija v vizijo spleta prihodnosti,« je dejal Cailiau. »Prepričati smo jih morali, da bo tako ali tako ušlo iz naših rok in da gre za resnično veliko stvar. Zaradi slednjega ga Cern ni zadržal v svojih rokah in najbolje ga je bilo oddati,« je dodal. Cailliau je dejal, da so razmišljali tudi, da bi zahtevali nekakšno plačilo za razvoj tehnologij potrebnih za splet, vendar je bil Tim Berners-Lee močno proti.

Konkurenčne tehnologije, kot je Gopher, katerega so razvili na Univerzi Minnesota, so prav tako ponujale metode uporabe povezav (hyperlinks) za povezavo dokumentov na različnih računalnikih povezanih v mrežo. »Če bi za našo tehnologijo postavili ceno, kot so jo na Univerzi Minnesota postavili za Gopherja, potem se svetovni splet ne bi tako zelo razširil, kot se je,« je dejal Cailliau. »Imeli bi nekakšen tržni delež pri storitvah, kot sta AOL in Compuserve, vendar sveta ne bi naredili bolj ploščatega,« je dodal.