Banka na pametnem telefonu

Prvotne oblike mobilnih bank so omogočale le najpreprostejša bančna opravila prek kratkih sporočil (SMS), predvsem plačila. Ker je spletno bančništvo takrat že bilo veliko bolj vsestransko, so za takratne mobilne telefone nastajale precej poenostavljene in prilagojene mobilne banke, ki niso bile zmožne opraviti enakega nabora storitev kot spletne banke. Pa tudi tipkanje prek takratnih mobilnih bank, čeprav je lahko rešilo kak nujen primer, je bilo vse prej kot hitro in uporabniško prijazno. Na večjem zaslonu je lažje Velika težava prvih mobilnih bank je bila posledica tudi sicer ene od največjih omejitev (nekdanjih) mobilnih telefonov: omejena velikost zaslona je velika ovira pri preglednosti in zagotavljanju natančnosti pri vnosu podatkov. Pri plačevanju lahko že ena sama napačno vnesena številka pomeni zavrnjeno plačilo ali, v še slabšem primeru, denar na napačnem računu, ki ga ni preprosto povrniti. Mobilne naprave so računalniki v majhnem Mobilni telefoni se razvijajo morda še hitreje kot veleva Moorov empirični zakon računalništva – zmogljivosti naprav se v 18 mesecih kar podvojijo. Pametni telefoni niso več privilegij zgolj kupcev naprav iz najvišjega cenovnega razreda, zato so obeti zanje kljub splošno ne ravno rožnatim časom zelo dobri. Delež uporabnikov s pametnimi telefoni hitro narašča, največ pametnih telefonov pa poganjajo operacijski sistemi Android, Apple iOS in Windows Phone – nekoč močan in razširjen Symbian se zaradi (zgrešenih) Nokijinih poslovnih odločitev počasi, a vendarle nezadržno odpravlja v zgodovino.

Pametne mobilne telefone zato danes lahko upravičeno obravnavamo kot majhne računalnike, saj se glede zmogljivosti lahko že povsem primerjajo z njimi. Tablice in tablični računalniki s svojimi bistveno večjimi zasloni v primerjavi z mobilnimi telefoni pa še dodatno manjšajo nekdanji prepad med mobilnimi napravami in računalniki. Bančništvo ni le plačevanje Zato so tudi aplikacije za mobilno bančništvo na mobilnih napravah vedno bolj podobne spletnim bankam. Marsikdo pod pojmom mobilnega bančništva razume tudi mobilno plačevanje, a razlike vendarle so: pri mobilnem bančništvu gre za celovito upravljanje bančnih računov in vseh oblik poslovanja z njimi, kar zajema tudi plačevanje. Po drugi strani pa mobilno plačevanje ni nujno povezano s poslovanjem prek bančnega računa, saj je strošek s položnice in nadomestilo mogoče poravnati tudi drugače, recimo prek Monete – plačilnega sistema, kjer se poraba (lahko) obračuna prek računa mobilnih operaterjev za dodatne storitve.

Slika je vredna tisoč besed (ali vsaj tipk) Velika prednost mobilnega bančništva je tudi v možnosti uporabe večpredstavnih zmogljivosti mobilnih naprav. Tako so na voljo aplikacije, ki prek fotoaparata na mobilnem telefonu ali dlančniku omogočajo slikovni zajem položnic, natančneje spodnje vrstice s podatki, namesto zamudnega prepisovanja računa prejemnika, sklica in drugih podatkov. Možnost napake pri vnosu podatkov je tako skoraj povsem odpravljena, plačilo prek mobilnega telefona pa je tako mogoče opraviti res z le nekaj tipkami v manj kot minuti. Varnost se začne in konča pri uporabniku Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je mobilno bančništvo varno, še enkrat naletimo na resnico, da si mobilne aplikacije vedno bolj delijo usodo svojih računalniških starejših bratov in sester. Kar velja za računalniško varnost, velja tudi za varnost z mobilnimi napravami: orodja za zagotavljanje varnosti, kot so protivirusni programi, sistemi zaščite z gesli ali vedno bolj priljubljena dvostopenjska zaščita, ki je uporabnikom storitve Mobitel Monitor že dolgo znana, so na voljo, le pravilno in dosledno jih je treba uporabljati. Tako kot pri računalnikih, tudi pri omrežnem povezovanju in poslovanju z mobilnimi napravami velja, da lahko za varnost svoje identitete in poslovanja s preprostimi, a pogosto spregledanimi varnostnimi ukrepi, največ naredi uporabnik sam.