V hrani našla polža, ne človeško tkivo

Primer so predali tudi policiji, da ugotovi, če obstaja sum kaznivega dejanja, je pojasnil predsednik bolnišnične komisije Zlatan Ravbar. Sedemčlanska komisija, ki so jo v izolski bolnišnici ustanovili 27. januarja prav zato, da razišče incident, ki se je pripetil 17. januarja ob 9.40, ko je uslužbenka Splošne bolnišnice Izola (šlo naj bi za pravnico) v prehrani bolnišnične menze našla nenavaden košček tkiva.

Najprej so ocenili, da gre za tkivo ustne sluznice

Uslužbenki naj bi se nenavadni košček zataknil v ustih, zato naj bi ga vzela iz ust, ga bolje pogledala in se odločila, da ga odnese na oddelek za citopatologijo. Tam naj bi ugotovili, da košček najverjetneje pripada ustni sluznici, torej naj bi bil po vsej verjetnosti človeškega izvora. Predsednik bolnišnične komisije Zlatan Ravbar pa je danes domneve o koščku človeškega tkiva ovrgel in pojasnil, da je analiza histološkega preparata in primerjava z referenčnimi vzorci pokazala, da je tkivo živalskega izvora, nevretenčarja, najverjetneje mehkužca iz skupine polžev.

Polž se je najverjetneje znašel na listu solate

Komisija meni, da se je polž najverjetneje znašel na listu solate. V samem postopku je komisija ugotovila, da je potrebno upoštevati več možnosti pri ugotavljanju načina, kako se je polž znašel v hrani. "Lahko je prišlo do namernega ali nenamernega vnosa polža, upoštevali pa smo tudi možnost samopoškodbe, v primeru, da bi se uslužbenka ranila s priborom, pri čemer bi košček ustne sluznice pristal v hrani," je dejal Ravbar. "Naloga komisije sicer ni bila ugotovitev, kako je košček v hrano prišel," je še dejal Ravbar.

Inšpektor o postopkih s hrano in bolnišničnim priborom

Komisija je med postopkom o dogodku obvestila tudi kriminaliste. Na podlagi takrat znanih dejstev so ti dejali, da zaenkrat ni znakov, ki bi kazali na kaznivo dejanje, po končanem postopku pa naj jim komisija predloži zapisnik.

Zdravstveni inšpektor je ugotavljal tudi postopke prenosov in obdelave hrane ter ravnanje z bolnišničnim priborom, pri čemer je po Ravbarjevih besedah ugotovil, da ni neskladij pri izvajanju postopka po načelih Hasab. Tudi postopki ravnanja z jedilnim priborom, naj bi bili v menzi SBI primerni.

Kolikšna je škoda?

Ravbar je potrdil, da je uslužbenka sama košček odnesla citopatologinji, ki naj bi ji nato povedala, da naj bi šlo za tkivo nerastlinskega izvora, ki ni termično obdelano. Na novinarsko vprašanje, če je običajna praksa, da uslužbenci sami nosijo tkiva na analizo, je Ravbar odgovoril, da je analizo treba naročiti, plačati, rezultat pa prejeti v pisni obliki. Vodstvo bolnišnice za dodatna vprašanja ni bilo na razpolago. Po Ravbarjevih besedah je bila bolnišnici storjena tako materialna kot moralna škoda, o stroških analize pa Ravbar ni želel podati izjave.