Tožilec Furlan: V Italiji obsojeni na podlagi dokazov iz Srbije

Predsednik senata višjega sodišča Milan Štrukelj, kot sodnica poročevalka je nastopila višja sodnica Silvana Vrebac Arifin, kot sosodnica pa Arijana Ravnik, je že uvodoma pojasnil, da senat svoje odločitve ne bo sporočil javno, temveč bo odločitev izšla pisno. Vse govorce je pozval, naj bodo v svojih izvajanjih čim krajši, "saj se je senat s pritožbami dodobra seznanil", zato ni potrebe po podrobnejšem izvajanju.

Napisali smo že, da sta od 17 obdolženih, od tega so bili štirje obsojeni na zaporne kazni, preostali pa oproščenih očitanih dejanj, na sodišče prišla le Valter Abramovič in Tadej Poljak, medtem ko preostalih ni bilo, niti prvoobtoženega Dragana Tošića. Predsednik senata je določil vrstni red izvajanj, in sicer najprej zagovorniki, katerih stranke so bili obsojeni za kazniva dejanja, ki naj bi se zgodila v Italiji, torej v delu, ki ga okrožni sodnik Gorazd Fabjančič ni izločil iz postopka, nato tožilci in potem še preostali, ki so podali ugovore.

Naj spomnimo, da je sodnik Fabjančič pred sodbo iz spisa izločil srbske in posledično slovenske dokaze, svojo sodbo pa je tako oprl le na dokaze, pridobljene v Italiji. Ti so bili dovolj, da je sodišče Anesa Selmana obsodilo na deset let zapora, a ker je tožilstvo pozabilo predlagati podaljšanje pripora, je Selman izginil in je še vedno na begu. Marka Bubliča je sodišče zaradi pečanja s prepovedanimi drogami obsodilo na osem let zapora, Dejana Zupana na sedem, Sandro Udrih pa na štiri leta zapora.

Zagovornika pobeglega Selmana ni bilo Prvi bi sicer moral besedo dobiti zagovornik na deset let zapora obsojenega Selmana Dejan Marković, a slednjega prav tako ni bilo na sodišče, zato je besedo dobila zagovornica Zupana Irena Ferme. Ta je v svoji obrazložitvi navedla, da je pri Zupanu sporen način identifikacije, ki se je zgodila na osnovi glasovne prepoznave, "a iz katerega prisluha, ni bilo mogoče ugotoviti", enako naj mu ne bi dokazali, da je v času kaznivih dejanj bival v Italiji. Opozorila je, da ima Zupan hude zdravstvene težave in da je prejemnik socialne podpore, da ni lastnik nobenih nepremičnin.

Dokazi so bili pridobljeni, preden so bile spisane potrebne odredbe, saj datumi ne držijo, je opozoril zagovornik Marka Bubliča Roman Završek, medtem ko je zagovornik obtožene Udrihove Žiga Klun opozoril, da je slednja v hišnem priporu "odsedela" že 90 odstotkov svoje kazni in pri tem zaigral na empatijo sodnikov, ker da je Udrihova samohranilka brez službe in z na smrt bolno mamo, medtem ko je nje oče Stanislav Udrih zaprt v Italiji, saj so ga organi pregona dobili s kar 214 kilogrami kokaina.

Furlan: Srbija je podpisnica konvencij za človekove pravice Potem je besedo dobil višji tožilec s specializiranega oddelka Harij Furlan, ki je sicer pritožbo, v katerem prerekajo odločitev okrožnega sodnika tako glede sklepa o izločitvi srbskih in slovenskih dokazov kot glede obsodilnih in oprostilnih sodb, katere razveljavitev predlaga, spisal na 47 straneh. Opozoril je, da je Srbija preiskavo oziroma predkazenski postopke zoper svoje državljane, v katerih je zaznala tudi delovanje slovenskih državljanov, vodila brez "želje Slovenije, zato ne moremo pričakovati nič drugega, kot da tuje države spoštujejo svoje pravo. Srbija je članica Sveta Evrope in podpisnica mnogih konvencij o človekovih pravicah, zato je napačna trditev, da so bili njihovi dokazi zbrani nezakonito. Toliko bolj, ker so dokazi iz Srbije uporabljeni tudi v Italiji," je navajal Furlan. Višja tožilka Mojca Gruden je navajala razloge, zakaj bi višje sodišče moralo razveljaviti tako oprostilne kot obsodilne sodbe. Sodba bo torej izšla pisno.

Dva od treh višjih sodnikov razveljavila sodbo v zadevi Hot Predsednik senata Milan Štrukelj in sosodnica Silvana Vrebac Arifin, zraven je bila še višja sodnica Marjeta Širok Švab, sta odločala tudi o pritožbah v zadevi Hot, ko je isti sodnik izločil dokaze iz tujine, Hrvaške, in oprostil Velija Hota, domnevnega člana hudodelske združbe, ki se je ukvarjala s prepovedano drogo. Slednji je bil nekaj let na begu, ko so ga končno dobili, pa je tožilstvo zanj predlagalo dve leti zapora.

Tožilka se je pritožila iz podobnih razlogov kot v zadevi Balkanski bojevnik, senat višjih sodnikov pa ji je pritrdil in sodbo razveljavil ter vrnil v ponovno sojenje. Se nam obeta podobno tudi v zadevi Balkanski bojevnik? Popolnoma drugačna je bila sodba v zadevi Patria, v kateri sodnica Barbara Klajnšek ni izločila dokazov s Finske, pri čemer je obramba ves čas navajala, da so tudi dokazi na Finskem pridobljeni nezakonito, saj je tudi na Finskem dovolj, da se za nekoga odredijo tajni preiskovalni ukrepi, razlog za sum in ne utemeljen razlog za sum, kot to velja v slovenski zakonodaji.

V vsakem primeru zna biti odločitev senata višjega sodnika na nek način precendenčna v smislu, da bo ta odločitev vplivala na prihodnje odločitve v zvezi z izločitvijo dokazov iz tujine.