Višje sodišče o pritožbah zagovornikov obdolženih v zadevi balkanski bojevnik še ni odločilo, je za SiOL povedala tiskovna predstavnica Tanja Glogovčan.
Obtožnica zoper 17 obdolžencev, ki jo je vložila skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala, še ni pravnomočna, saj so se nanjo pritožili zagovorniki obdolženih. Kot je znano, obdolžencem tožilstvo očita neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, hudodelsko združevanje, dva od obdolžencev pa naj bi se pečala še z orožjem. Tožilstvo je ob vložitvi tožbe sodišču predlagalo tudi podaljšanje pripora oziroma hišnega pripora za 12 obdolžencev, čemur pa je sodišče po mnenju Marka Bošnjaka iz odvetniške pisarne Čeferin, ki zastopa Dragana Tošiča nekritično sledilo.
Sodišče nekritično
"V obtožnici ni konkretnih razlogov, zakaj bi se moral pripor podaljšati. Menim, da je predlog absolutno preskop, problem pa je, da naša sodišča tega ne sankcionirajo, temveč nekritično le potrdijo, zato kot razlog pripora za mojega klienta še vedno navajajo domnevno begosumnost in domnevno ponovitveno nevarnost," je oster Bošnjak in dodaja, da predloga o podaljšanju pripora kot stranka v postopku sploh niso dobili, da bi se lahko do njega opredelili.
Bošnjak: Dokazi direktno ne kažejo na Tošiča
Prepričan je tudi, da dokazi, nezakoniti ali ne, na njegovega klienta v resnici sploh ne kažejo. Ljubljansko sodišče je namreč pridobilo dokumentacijo iz Srbije, Urugvaja in Italije. "Kar zadeva italijansko dokumentacijo tožilstvo v obtožnici najava, da naj bi Tošič dajal navodila trem osebam. A dejstvo je, da z eno od teh oseb nikoli ni komuniciral, z drugima dvema pa v obdobju, ko se je zgodil zaseg, ni zabeležen noben pogovor. Je pa zabeležen pogovor leto dni kasneje, kjer se pogovarjajo povsem o drugih zadevah," našteva Bošnjak in dodaja, da teh dokazov v spisu sploh ni. "Gre za trditve, da so nekaj slišali, a teh prisluhov enostavno ni. Če nič od tega ne vidimo, ne vemo niti, ali ti dokazi sploh obstajajo," se sprašuje Tošičev odvetnik.
Skupek ugibanj in špekulacij
Enako, je prepričan, niti tožilstvo nima nobenih trdnih dokazov, "nobenega izrecnega prisluha, ki bi dokazoval, da je Tošič pošiljal neke ljudi v južno Afriko oziroma Brazilijo. To je skupek ugibanj in špekulacij tožilstva in policije," je prepričan Bošnjak. Dokazi, na katere se sklicuje tožilstvo, naj bi sicer temeljili na dokazih, ki naj bi jih pridobili predvsem s prisluškovanjem, a Bošnjak graja tudi srbsko prisluškovanje. "V Srbiji je prisluškovanje srbskim obdolžencem, v katere so se ujeli tudi slovenski obdolženci, trajalo dlje, kot je to dovoljeno tako po srbski kot slovenski zakonodaji. Poleg tega je to prisluškovanje izvajala varnostno-obveščevalna agencija, ki v pravni državi ne more imeti nobenih pristojnosti pri pregonu kriminalitete. Po srbski zakonodaji je za prisluškovanje dovolj razlog za sum kaznivega dejanja, kar je Sloveniji, kjer mora biti podan utemeljen sum, neustavno," pojasnjuje Bošnjak.
V nekaj urah od prejema dokumentacije do izdaje odredbe o prisluškovanju
Sporno pa se mu zdi tudi, kako je slovensko sodišče izdalo odredbo za prisluškovanje: "Sodišče je v enem dnevu prejelo obsežno dokumentacijo, odločilo, da predlogu ugodi, in izdalo odredbo – vse do 15. ure, ko je policija v rokah že imela odredbo za prisluškovanje. Problem je, da odredba ne formalno ne vsebinsko ne dosega standardov za izdajo odredbe, poleg tega pa se v njej pojavljajo iste pravopisne napake kot v predlogu za izdajo odredbe in tudi grafikoni, ki kažejo na domnevno povezanost obdolžencev. Sodišče je očitno delalo po principu 'copy-paste' in samo preoblikovalo v sodno odredbo tisto, kar jim je posredovalo tožilstvo," dodaja Bošnjak.
Sicer pa Dragan Tošič, lastnik dveh lokalov v središču Ljubljane, po izjavi njegovega odvetnika zaupa, da bo odločitev o tej zadevi zakonita in pravilna, zato "verjame v ugoden izid postopka".