Torek,
27. 7. 2010,
12.41

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 27. 7. 2010, 12.41

8 let, 8 mesecev

Priče imajo amnezijo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Z zaslišanjem prič se je na ljubljanskem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje 27-letnemu Mariborčanu Marku Živku zaradi poskusa uboja.

Skupaj s štirimi prijatelji naj bi 16. aprila po končani prvoligaški tekmi med mariborskim nogometnim klubom in ljubljansko Olimpijo na Trgu OF dohitel tri ljubljanske navijače in jih napadel s palicami in kiji. Živko naj bi 23-letnemu Ljubljančanu le nekaj centimetrov od srca med rebra zaril nož.

Živko trdi, da on ni bil storilec, čeprav naj bi na nožu našli njegov DNK. "Ne bom pa nikogar 'cinkal'," pravi. Od številnih vabljenih prič sta prišli le dve, zaman so pričakovali tudi izvedenca travmatologa in oškodovanca. Tega so hoteli privesti prisilno, a ga niso našli. Ena od prič se ni spomnila ničesar, pa tudi druga, ki je obdolženega kot storilca v preiskavi prepoznala, je izgubila spomin. Grozi mu od pet do 15 let zapora, sojenje pa se bo nadaljevalo v četrtek. Živko je sicer že stari znanec policije, bil je tudi že pravnomočno obsojen zaradi dejanj z elementi nasilja.

Ima bogato kartoteko Živko je bil med sedmerico navijačev viol, ki so jih leta 2006 obsodili zaradi napada na varnostnika nogometnega kluba Partizan. Triindvajsetega avgusta tistega leta so se na travniku mariborskega Ljudskega vrta nogometaši beograjskega Partizana pripravljali na tekmo pokala UEFA z domačimi izbranci. Do štadiona je prišla tudi skupina viol, ki naj bi jo bila razjezila izobešena srbska zastava na tribuni. Razgreteže je poskušal umiriti Partizanov varnostnik, a so ga viole najprej napadle z besedami, nato pa še s pestmi. Ranjenemu so morali pomagati zdravniki, mariborske navijače pa je odpeljala policija in jih ovadila zaradi nasilništva. Dva meseca pozneje je sodišče izreklo sodbo in prav Živko je bil kaznovan z najvišjo kaznijo − sedem mesecev zapora.

Le leto dni pozneje je, takrat sicer že na prostosti, Živko znova sedel na zatožno klop. Ko je še prestajal kazen v mariborskih zaporih, naj bi se, je bilo prepričano tožilstvo, povezal v skupino z drugimi, ti pa so odvisnike, ki so bili v zaporu, oskrbovali z mamili. Živko naj bi bil tisti, ki je dobljeno drogo razpečeval med sojetniki. Sodišče ga je obsodilo tudi za trgovino z mamili, a mu je izreklo pogojno kazen pol leta zapora s preizkusno dobo dveh let.