Okrogli jubilej lažnivega postopača Lovra

"Lovro je napravil tako bedast obraz, kakor ga zna napraviti samo on, kadar je malce v zadregi in kadar se mu zdi, da nekaj ne bo prav," konec junija leta 1928 poroča Jutro. Kot piše časnik, je Lovro ravno stopil iz sedme gostilne, kjer je natakaricam in gospodinjam pripovedoval ganjljivo zgodbo, kako ga je v Posavju povozil onegav hlapec, kakšen revež je in kakšna revščina vlada v njegovi družini, ki šteje 16 otrok ...

Brez Ljubljane mu živeti ni "Veste, gospod stražnik, res je, da imam že tri leta prepovedan povratek v mesto, a kdo bi živel na deželi," se je razgovoril Lovro. "Verjemite mi, da so v mestu vendarle boljši ljudje kakor tam zunaj. Glejte, sedem kozarčkov sem ga spil že kar na vse zgodaj. Brez Ljubljane mi ni živeti, pa mi ni," je razpredal.

Po poročanju Jutra je Lovro imeniten, 40-let star fant brez družine: "Videl je že vse areste, tepel se je, marsikaj je izginilo v njegov žep, marsikje in marsikdaj je jedel zastonj, oklal jih je nekoliko z nožem, osleparil je za srce marsikatero ljubljansko kuharico, podjeten je še sedaj v teh letih in zato jo je privozil tako daleč."

Veličasten sprejem na policijski postaji Ko se je prismejal Lovro v dežurno sobo na policijski direkciji, so ga pozdravili kot starega znanca: "Pogledali so v akte, šteli, primerjali in skoro bi ta ali oni segel Lovru v roko." Dežurni je dvignil glavo in nastopil je svečan trenutek, ko je izrekel besede: "Čestitamo, čestitamo, Lovro! Mnogo si se utrudil, preden si dosegel tak rekord. Vdaj se v usodo in odidi v zapor petdesetič!"