Največji davčni dolžnik v Sloveniji Zlatan Kudić krivde ne priznava

Tako se je na predobravnalnem naroku danes izjasnil ustanovitelj družbe Maxicom Zlatan Kudić o obtožnici, ki ga bremeni utaje davkov.

Prav tako se ne čuti krivega zastopnik pravne osebe Maxicom v stečaju Simon Prelogar, ki se sprašuje tudi, zakaj je družba v stečaju sploh obtožena v tem primeru. Kot je pojasnil po obravnavi, se pravne osebe običajno kaznuje z denarno kaznijo, družba pa je v stečaju, ki naj bi bil po njegovih predvidevanjih končan do konca leta. Postopek bi po njegovih besedah lahko imel velike posledice tudi za stečajni postopek, največji upniki družbe pa so Durs, banke Volksabank, Unikredit in NLB in v manjšem znesku tudi dve fizični osebi.

Ker je prišel na sodišče brez zagovornika, sam pa tega znanja nima, mu je sodnica predlagala, naj stečajni senat prepriča, da je ta strošek potreben.

Okrožni državni tožilec Jože Kozina je danes sodišču predlagal pridobitev računa številka 63/2008 družbe Maxicom Ing, sicer hčerinske družbe Maxicoma, d. o. o., izstavljen Maxicomu 28. decembra 2008 v višini 75 tisoč evrov.

Zagovornica: Obtožba je neutemeljena Kudićeva zagovornica Branka Zobec Hrastar se je pridušala, da bi ta račun moral biti že v spisu, ne pa, da ga šele zdaj pribavljajo, sicer pa je naštela vrsto dokaznih predlogov, ki naj bi dokazali, da je "obtožnica neutemeljena". Kot je pojasnila, Kudiću tožilstvo očita, da so vsi računi v decembru 2008 sporni, kar pa naj bi v obtožbi samo omenili, omenil sicer pa se osredotoča izključno le na ta sporni račun številka 63/2008. V spis je vložila tudi strokovno mnenje izvedenke za ekonomijo in davke Maje Polonce Kovačič.

"Obtožba Kudiću očita, da je davčni upravi Ljubljana predložil elektronski obrazec mesečnega obračuna za davek na dodano vrednost za mesec december 2008 in v obrazcu navedel lažne podatke o vstopnem DDV v višini slabih 368 tisoč evrov ter posledično o presežku vstopnega DDV na izhodu v višini slabih 346 tisoč evrov, nabave blaga in nepremičnin pa v resnici ni bilo in ni obstajalo," je razlagala zagovornica.

Okrcala je tožilstvo, da v spis ni vložilo vseh listin, iz katerih izhaja obtožba, na primer knjigo prejetih faktur družbe Maxicom za leto 2008, iz katere izhaja, da je bilo v tem obdobju izdanih več računov, denimo za Simobil, Petrol, Elektro, Pošto Slovenije, iz zapisnika Dursa pa ne izhaja, da bi bili ti računi sporni. Zato je predlagala, da sodišče manjkajoče listine pridobi, v spis pa je vložila še nekaj listinskih dokazov, s katerimi bo obdolženi Kudić dokazoval, da so dela s spornega računa, šlo je za zunanjo obnovo gradu Podvin, bila opravljena.

Zaslišanje soobtoženega v tej zadevi Tožilec je sicer predlagal, naj sodišče kot pričo zasliši Adnana Kantarevića, ki je na prejšnjem naroku priznal krivdo za kaznivo dejanje pranja denarja in mu je sodišče prisodilo desetmesečno prestajanje alternativne "vikend zaporne kazni" in stransko denarno kazen v višini 15 tisoč evrov. Sodišče ni sledilo predlogu tožilca pri vračilu protipravno-pridobljene premoženjske koristi, saj je določilo, da mora Kantarević vrniti 24.000 evrov in ne 193.000 evrov, kot je predlagal Kozina.

Kudić naj bi na podlagi fiktivnih poslov med več povezanimi podjetji oškodoval državni proračun za nekaj več kot pet milijonov evrov. Leta 2010 je sicer lastniško izstopil iz krovne družbe Maxicom in jo prenesel na ciprsko podjetje Encilova Holdings, družba pa je bila pozneje še nekajkrat prodana. Podjetje Maxicom v stečaju sicer državi dolguje več kot 20 milijonov evrov.