Mučeništvo za pravico

Kot poroča Jutro 25. junija 1924, so Kasteličevo cariniki na Jesenicah vprašali po denarju, uradna preiskovalka pa jo je tudi natančno pregledala: "Pa ni našla – nič sumljivega." "Na Jesenicah so jo na carini vprašali po denarju in uradna preiskovalka jo je natančno pregledala, pa ni našla – nič sumljivega. Nasprotno pa je Kasteličeva po prihodu v vlak opazila, da ji manjka 50 dolarjev in njen sum je takoj označil preiskovalko kot tatico." "Toda stvar se je obrnila drugače in po krivem osumljena uradnica je vložila tožbo zaradi žaljenja časti in prenagljena okradenka je bila obsojena na plačilo globe. To jo je tako razjarilo, da je začela očitati sodniku, da je sporazumljen z tožnico v njeno škodo." "Zato se je morala zagovarjati pred ljubljanskim deželnim sodiščem, ki jo je spet obsodilo na globo 100 Din. Ko je Kasteličeva slišala razsodbo, je bila vsa iz sebe. Padla je na kolena in s povzdignjenimi rokami zatrjevala, da je pripravljana kri preliti za pravico in da raje umre mučeniške smrti, kot pa da plača naloženo globo." "Ko pa je videla, da vse to nič ne pomaga, je privlekla iz jerbasa sliko svojega rajnkega moža in ga pozivala na pričevanje, čemur se pa iz neznanih vzrokov ni odzval. Po zaključku obravnave so jo morali skoro s silo odpraviti iz dvorane; kmalu pa se je spet vrnila, češ da ničesar ne razume, nakar so ji morali še na hodniku razložiti obsodbo in nje posledice."