Ker država ni plačala, ovadil sodnico

Dvanajstega julija je do zdaj edini razrešeni sodni izvršitelj – po mnenju nekdanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma moralno ni bil primeren − v Sloveniji Zvonko Zorč iz Kranja na vrhovno državno tožilstvo kazensko ovadil ljubljansko okrajno sodnico Eleonoro Baš. Očita ji domnevno nevestno delo v službi, zlorabo uradnega položaja ali pravic, kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo položaja ali pravic, protipravno prilastitev stvari ob izvršbi, preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilcev.

"Gre za princip oziroma doslednost, saj gre za minimalni znesek dvesto evrov. Od ovadbe zato ne pričakujem veliko, a dejstvo je, da državi ne smeš ostati dolžan niti centa, država pa je očitno največja dolžnica," pojasni Zorč, ki so mu sodišča za razne izvršbe po njihovem nalogu ostala dolžna za storitve še iz leta 2000. "Meni sodišča preprosto niso želela plačati, čeprav bi po pravnomočni izvršbi to morala storiti v osmih dneh. Zato sem se že leta 2006 odločil sprožiti izvršilni postopek zoper sodišče, a da bi preprečili sramoto, se je denar nemudoma znašel. Niso pa mi plačali zamudnih obresti," pripoveduje Zorč.

In s čim si je Baševa prislužila ovadbo? Sodišče je za 27. maj izdalo sklep, da se opravi rubež državne premičnine na naslovu Tomšičeva 1 v Ljubljani. Zorč je že pred tem neuspešno opozoril pristojno sodišče, da na tem naslovu ni države, temveč je tam sedež ljubljanske Name in še 13 drugih podjetij. In ko je že mislil, da živi v pravni državi, ga je sodna izvršiteljica Branka Horvat Zec na dan rubeža premičnin države po faksu oziroma SMS-sporočilu obvestila, da jo je sodnica Baševa pozvala, naj rubeža ne opravi.

"Sodišče ni ravnalo pravilno, saj lahko postopek izvršbe ustavi le upnik, če zahtevo ustavi ali če dolžnik dolg poravna," trdi Zorč. Ker je sodnik v delovnem razmerju z državo, sem prepričan, da je tako hotela pridobiti premoženjsko korist, dodaja Zorč. Za mnenje smo se obrnili tudi na pravosodno ministrstvo, ki "pa ne sme podajati ocen o ravnanju sodnikov v konkretnih zadevah".

Dejstvo je, da je država 15. junija Zorču nakazala 686,88 evra, v sklepu, pod katerim je podpisana Baševa, pa je zapisano, da je dolžnik svoj dolg v celoti poravnal. Vendar pa je Zorč za ta znesek utesnil svojo terjatev in zahteva še plačilo zamudnih obresti.