Brat umorjenega: Kazen bi lahko bila višja

»Tožilec bi lahko predlagal višjo kazen,« je za SiOL povedal mlajši brat umorjenega Gregor Vaupotič, ki pravzaprav nekega zadoščenja ob izreku kazni niti ne čuti. »Predolgo je trajalo, med tem časom sem veliko pretrpel,« je skopo pojasnil. Obsojeni Rebevšek sodbe ni poslušal, sodnik pa je sledil predlogu državnega tožilca, čeprav je hotel Rebevškov odvetnik sodišče prepričati, da ni šlo za umor, saj sodni postopek ni dokazal naklepa. Šlo naj bi kvečjemu za uboj na mah, povzročitev smrti iz malomarnosti ali za posebno hudo telesno poškodbo, ki se je končala s smrtjo. Dejanje naj bi Rebevšek storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in ga obžaluje.

Medtem ko je šel po nož, srečal žrtvinega brata

Naj spomnimo, da je do tragičnega dogodka prišlo 11. junija 2004 pred takrat še Erino trgovino na Stantetovi ulici, kjer sta oba fanta tudi živela. V istem vhodu bloka. Sprla sta se zaradi vojaških hlač v vrednosti takratnih osem tisoč tolarjev. Vaupotič naj bi hlače Rebevšku dal, ta jih je prodal, denar pa zapravil, namesto da bi jih vrnil Vaupotiču. Usodnega dne sta se srečala, Rebevšek je pred tem spil nekaj vina in več steklenic piva, zaužil pa je tudi anabolična sredstva za povečanje mišične mase. Vaupotič naj bi mu rekel, da mora naslednji dan prinesti denar, pri tem naj bi ga tudi porinil. To je Rebevška tako razjarilo, da mu je zagrozil, da bo dobil, kar si zasluži.

Rebevšek je odšel domov, na stopnišču srečal Gregorja, brata umorjenega, in mu celo napovedal, da gre ubit njegovega brata. Vzel je nož, se vrnil pred blok, z nožem zamahnil proti Vaupotiču, ki se je branil s steklenico, in ga prek rame zadel v lopatico. Poškodbe so bile tako hude, da je na poti v bolnišnico umrl. A zgodba se tu ni končala. V slabem mesecu ostal popolnoma sam, oče umrl slab mesec po umoru Tisti, ki Gregorja poznajo, predobro vedo, kako usodno je tragedija vplivala na takrat ravno polnoletnega fanta, ki je bil navdušen košarkar. Že tako je za brata skrbel oče Martin, ker se je mati odselila. Kako neznosno je bilo živeti v istem bloku z nekom, ki ti vzame bližnjega, ve samo Gregor. Srečanjem se namreč ni mogoče izogniti. A nesreča ne počiva, saj je oče slab mesec po umoru sina pri 56 letih umrl za pljučnim rakom, Gregor pa ostal popolnoma sam.

»Popolnoma sem izgubil voljo in motivacijo do košarke, padel v depresijo, hodil k psihiatru, nič kaj fajn ni bilo,« pripoveduje zdaj 25-letni Gregor, ki obiskuje Ljudsko univerzo v Velenju. Občina mu je zagotovila garsonjero, tako da se je odselil. Vsako leto v spomin na pokojnega Tomaža v Velenju brat in prijatelji pripravijo košarkarski turnir.