Avstro-ogrske "alternativne" kazni

"Okoli leta 1886 so kmetice hodile v mesto in prodajale pridelke najraje na trgu pred frančiškansko cerkvijo. To so bile prcjunkule, kakor so še danes običajne v mestih na deželi. Kmetice so prespale noč kar na prostem okoli cerkve in ljubljanske barabe so izrabile to priliko za svoje norčije," se na današnji dan leta 1929 v časniku Slovenski narod spominja Jožef Jerše, ljubljanski paznik v pokoju.

"Stražniki smo imeli posebno na piki nekega peka, ki nas je vedno izzival. Nekoč je padel meni v roke. Kmeticam je ponoči nagajal, ko so spale na trgu pred cerkvijo. Ko sem ga ujel, je napadel še mene. Peljali smo ga v 'špehkamro' na magistrat in ga naklestili. Zmoliti je moral tudi trikrat zaporedoma cel rožni venec, preden smo ga izpustili. Te vrste kazni so bile tedaj zelo v navadi. Ta pek ni potem nobenega stražnika več izzival in vsakemu se je odkril, ko ga je srečal."