Osrednja knjižnica Srečka Vilharja bo po nekaj desetletjih končno lahko javnosti predstavila tisti del svojega fonda, ki je datiran daleč nazaj, celo v 13. stoletje.
Kot partner pri čezmejnem projektu Jezik-Lingua je dobila evropski denar.
"V treh letih, kolikor traja projekt, bomo ciklično lahko porabili 90.000 evrov, nekaj odstotkov nam bodo odbili in jih bomo poplačali sami. Ko sem pred dvema letoma kandidiral za ravnatelja knjižnice, sem kot prioriteto svojega programa poudaril ravno ureditev naših starih knjižnih fondov, ki smo jih 'podedovali' iz starih koprskih knjižnic (samostanskih pri Sv. Ani in Sv. Marti, Biblioteche civiche) in zbirnega centra v Portorožu, vendar jih nismo nikoli predstavili javnosti. Gre za zelo dragoceno gradivo, večinoma gre za kulturno dediščino, nekatere publikacije so edinstvene v Sloveniji," je pojasnil ravnatelj koprske knjižnice Ivan Marković.
Dragoceno darilo ždelo v skladiščih
Neverjetno dragoceno gradivo je desetletja po drugi vojni ždelo v skladiščih, nekaj v domoznanskem oddelku, vendar nikoli ni bilo obravnavano, kot se spodobi, niti obdelano v celoti. Tako bodo z evropskim denarjem lahko v tem letu nakupili ustrezne omare, ki jih bodo postavili v spominsko sobo v pritličju knjižnice na Trgu Brolo. V ta prostor bodo namestili fond iz samostanskih knjižnic, približno 2000 knjig iz 16. in 17. stoletja. "Gre za cerkveno literaturo, za klasike, za knjige v italijanščini in latinščini, večinoma tiskane v Benetkah. Hranimo tudi izvirno inventarno knjigo, po kateri jih bomo razporedili," je še dodal Marković ter pripomnil, da so naročili 22 omar v slogu takih, kakršne je knjižnica podedovala od družine Grisoni in krasijo čitalnico domoznanskega oddelk
Letos se bodo posvetili še postavitvi štirih knjižnih omar na oddelku za italijaniko v Čevljarski ulici, tu bo na voljo za čitalniško izposojo približno 2000 knjig iz Biblioteche civiche, nekdanje mestne knjižnice, odprte leta 1851, ki je domovala v palači Tacco, kjer je danes muzej.
4
