Petek,
15. 10. 2010,
11.32

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 15. 10. 2010, 11.32

8 let, 9 mesecev

Najboljši so bili Ćosić, Delibašić, D. Petrović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Legendarni športni novinar, komentator in urednik v programu televizije Koper - Capodistria je kot velik poznavalec košarke pred časom napisal knjigo o jugoslovanski košarkarski reprezentanci.

V uvodu svoje knjige je Sergio Tavčar zapisal, da so Italijani na jugoslovansko košarko v njenem zlatem obdobju v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja gledali hkrati z občudovanjem in zavistjo. Tedaj je bila tudi italijanska košarka s slavnim Dinom Meneghinom boljša, kot je današnja. Jugoslavija, država, kjer je bil najpopularnejši šport nogomet, je najboljše rezultate dosegala v košarki. Kako si to razlagate? "Vzrokov je precej in so med seboj povezani. Najprej: če bi bilo možno izumiti kak šport, bi Jugoslovani prav gotovo izumili košarko. Na svetu ni športa, ki bi bil bolj primeren za telesne, duhovne in značajske lastnosti Jugoslovanov, vseh jugoslovanskih narodov." Ampak košarko so v Jugoslaviji imeli za ženski šport? "Seveda, ampak samo na začetku. Potem pa je postajal vse bolj moški. Zdaj ga imajo celo za precej surovega." Zakaj je torej košarka jugoslovanski šport? "Zato, ker so Jugoslovani dokaj visoki, krepki, hitri, iznajdljivi, predvsem pa igrivi. Vsi Balkanci so, po mojem mnenju, veliki hazarderji, zelo radi se igrajo, košarka pa to nagnjenost vzpodbuja. Beseda, ki se najbolj prilega jugoslovanskemu načinu igranja košarke, je 'nadmudrivanje', poigravanje z nasprotnikom, ga poskušati v igri prevarati, ga 'okrog prinesti'." Je samo to ključ uspeha jugoslovanske košarke? "Ne, daleč od tega. Jugoslovanska košarka je bila v rokah velikih intelektualcev, od začetka je to bil šport univerzitetnih študentov. Prav po naključju je bilo prvotno jedro jugoslovanske košarke sestavljeno iz izjemno inteligentnih, razgledanih in sposobnih ljudi, Borisa Stankovića, Radomirja Šaperja, Ace Nikolića, Borisa Kristančiča, Nebojše Popovića ... Ti so točno začrtali pot, po kateri je kasneje stopala jugoslovanska košarka. Ti ljudje so imeli vizijo, videli so dlje od ostalih. Poleg tega se je košarka razvijala v nekakšni športni niši, ni bila zanimiva za vse tiste barabe, ki se sicer vrtijo okrog nogometa. V košarki so bile zmeraj pomembne zasluge, vladala je meritokracija. Kdor je bil dober, je napredoval, kdor je bil slab, je odpadel. Poleg tega se je košarka rodila in se razvijala v treh centrih, Ljubljani, Beogradu in Zadru. To so bila prva središča košarke. ...