Na OI zaživela ambulanta za klinično prehrano

Na OI je glede na rezultate internih raziskav prehransko ogroženih okoli 83 odstotkov hospitaliziranih bolnikov, individualno prehransko obravnavo pa potrebuje 45 odstotkov bolnikov. Ambulanta, ki je začela delovati oktobra lani, je prva tovrstna v Sloveniji. Samo v prvih štirih mesecih delovanja so prvič ambulantno pregledali 121 bolnikov, poleg teh pa so na OI vodili 58 bolnikov, samo zaradi slabega prehranskega stanja pa so sprejeli 17 bolnikov. "Teh bolnikov prej nismo imeli sploh kam sprejeti, zdaj pa imamo štiri svoje postelje," je pojasnila Rotovnik Kozjekova. "Pogon je velik in komaj zmoremo" Poleg tega so v lanskem letu v prehranski posvetovalnici, kjer se ukvarjajo samo s tem, koliko in kaj naj bolniki, ki imajo prehranske težave, jedo, pa so obravnavali okoli 500 bolnikov. "Pogon je velik in komaj zmoremo." Če bodo želeli v Sloveniji problematiko prehrane različnih kategorij bolnikov ustrezno reševati, bodo morali po besedah Rotovnik Kozjekove sami vzpostaviti ambulante. "Pri bolnemu človeku ni več mogoče govoriti o zdravi prehrani" Ustrezna prehranska podpora pomeni boljše zdravje za bolnike in zato manj stroškov drugih zdravljenj, se strinja vodja ambulante. Ob tem pa opozarja, da "pri bolnemu človeku ni več mogoče govoriti o zdravi prehrani. Zdravo bi morali prej jesti, da bi bilo manj možnosti, da zbolimo. Ko človek enkrat zboli, pa potrebuje prehrano, ki bo ustrezala bolnikovim potrebam".

Delo ambulante za klinično prehrano je, da se bolnike prehransko obravnava kot del zdravljenja, pojasnjuje Rotovnik Kozjekova. "Ne samo rakavih bolezni, imamo tudi zdravljenje odpovedi prebavil in smo edini v Sloveniji, ki izvajamo to terapijo. Delamo na več nivojih: obravnavamo ambulantne bolnike, ki so k nam napoteni s strani lečečega onkologa ali osebnega zdravnika, konziliarno obravnavamo bolnike, ki potrebujejo prehransko obravnavo v bolnišnici, imamo pa tudi lasten bolniški oddelek, kjer se ukvarjamo s prehransko terapijo tistih bolnikov, kjer je trenutno slabo prehransko stanje v ospredju in se zaradi tega ne morejo onkološko zdraviti," pojasnjuje Rotovnik Kozjekova.

Kakšen je osnovni namen prehranske podpore? Osnovni namen prehranske podpore je po besedah vodje ambulante podpora presnove med boleznijo, med zdravljenjem, da se lahko bolnike optimalno zdravi. "Pri nas se ne ukvarjamo s tem, koliko krompirjev poje posamezni bolnik. Prehranska obravnava pomeni, da mi bolnika obravnavamo po vseh kriterijih klasične medicine - vzamemo njihovo anamnezo, seveda usmerjeno na vnos hranil, bolnika klinično pregledamo in tako opredelimo, kako to vpliva na bolnikovo splošno stanje in zdravje."

Prehranska rizičnost Ko naredijo anamnezo bolnika in ga klinično pregledajo, skušajo ugotoviti, kaj pomeni neustrezen vnos hranil za bolnikovo zdravje. Glede na bolnikovo klinično stanje in prehransko anamnezo se nato odločijo za laboratorijske preiskave in naredijo plan terapije. "K nam so ponavadi napoteni bolniki, ki zaradi določenega razloga postanejo prehransko rizični - torej bolniki, ki zgubljajo telesno težo, so na zelo zahtevnem zdravljenju in zaradi tega ne morejo zaužiti dovolj hrane," pravi Rotovnik Kozjekova.

"Naša naloga je poskrbeti, da ima bolnik zadosten vnos hranil - na kakršen koli način že"

"Naša naloga je poskrbeti, da ima bolnik zadosten vnos hranil - na kakršen koli način že. Če ne gre prek ust, lahko tudi preko cevk ali žile, da s tem podpiramo njegov organizem med zdravljenjem," pojasnjuje Rotovnik Kozjekova. Kot pravi, poskrbijo, da bolnik dobi takšno količino določenih hranil, ki so v danem trenutku najbolj ustrezne zanj.

"Prehranska terapija je strogo individualna terapija" Ob tem poudarja, da je prehranska terapija strogo individualna terapija. "Nimamo dveh bolnikov, ki bi potrebovala identično količino hranil, vse moramo prilagoditi posamezniku. Mi to terapijo tudi spremljamo, tako s spremljanjem kliničnega stanja bolnika beležimo vnos tekočin in izločanje, da vidimo, kako se prehranska terapija odraža na sestavi telesa, in bolnika glede na njegovo situacijo ustrezno spremljamo."

Rotovnik Kozjekova priznava, da niti populacija slovenskih zdravnikov še ni poučena o delu ambulante. "Smo se šele ustanovili, prostore smo dobili pred par tedni, in se še nismo promovirali." Tudi na področju klinične prehrane bi Slovenija potrebovala neko mrežo, tako kot so na primer pri protibolečinskih ambulantah, pravi Rotovnik Kozjekova. Bolnikov, ki potrebujejo prehransko terapijo, je po besedah Rotovnik Kozjekove ogromno. Takšni pa so tudi svetovni podatki.

Po besedah vodje ambulante k njim velikokrat prihajajo bolniki takrat, ko so že na prvi pogled tako podhranjeni, da veliko ni več mogoče narediti. "Do določene meje namreč lahko podhranjenost učinkovito zdravimo, najbolj učinkovito pa jo seveda preprečujemo, če bolnika dobimo takoj. Ko pa so presnovne spremembe že zelo poglobljene, zahteva prehranska terapija izjemno veliko napora in časa, tudi denarja, da bolnika vsaj za silo stabiliziramo," pojasnjuje.

Dnevnik prehranjevanja

Vsak bolnik, ki pride v ambulanto, mora že imeti izdelan dnevnik tega, kako se prehranjuje. "Glede na to, kakšen je ta dnevnik in kakšne ima prehranske težave, ocenimo, kakšen je dejanski vnos hranil, kakšne so bolnikove potrebe in 'koliko mu manjka'. Ukvarjamo se s tem, kako njegov sedanji vnos hranil vpliva na presnovo, kje so največje težave in mu razložimo, kakšen je plan oz. koliko katerih hranil potrebuje - na primer koliko beljakovin, koliko energije, koliko vitaminov in mineralov."

Z bolnikom se tudi pogovorijo, na kakšen način bodo hranila "spravili" v njegov sistem. "Velikokrat namreč k nam pridejo bolniki, pri katerih je vnos hranil objektivno onemogočen, torej ne morejo jesti zaradi raznih bolezenskih težav na prebavilih." Veliko je takih bolnikov, ki imajo že ovirano običajno prehranjevanje in pri takih pridejo v poštev začasne infuzije, dokler spet ne vzpostavijo običajnega prehranjevanja skozi prebavila, pojasnjuje vodja ambulante.

Obstaja pa tudi manjša skupina bolnikov z delno ali popolno odpovedjo delovanja prebavil. Ti potrebujejo stalno paraenteralno terapijo na domu oz. infuzije na domu. Prebavila pri takih bolnikih so lahko prizadeta zaradi nekaterih benignih bolezni (npr. chronova bolezen) ali pa kot posledica zdravljenja (npr. kemoterapija ob raku črevesja). Rotovnik Kozjekova pojasnjuje, da to niso vedno bolniki, ki ne morejo jesti, ampak je pogosto težava v tem, da prebavila ne delujejo ali ne delujejo pravilno in zato iz zaužite hrane ne zmorejo izločiti potrebna hranila.

Obstaja pa tudi skupina bolnikov, pri katerih je vzrok za uvajanje nadomestne terapije napredovani rak, ki povzroči moteno delovanje prebavil. Rotovnik Kozjekova pojasnjuje, da so to mladi bolniki, ki so še v polni telesni formi in lahko še zelo dolgo živijo ob ustrezni nadomestni terapiji. "Če ne bi imeli te terapije, bi veliko slabše živeli in veliko prej umrli," pravi Rotovnik Kozjekova. Takih bolnikov imajo trenutno šest.

Države, kjer se s klinično prehrano bolnikov že dolgo ukvarjajo, so tudi za prehranjenost uvedle sistematsko presejanje - vprašalnik, ki ga izpolni vsak bolnik, ko pride v bolnico, pravi Rotovnik Kozjekova. Tiste bolnike, ki jih "najdejo" v tem vprašalniku, hkrati z zdravljenjem napotijo še na prehransko obravnavo. Po besedah Rotovnik Kozjekove bi, - če bi začeli tudi v Sloveniji bolnike tako 'lovit' - to v izhodišču pomenilo nekoliko več vložka, dolgoročno gledano pa veliko manj dela.

"Hrana je pri bolezni tudi oblika terapije, ne več le užitek"

Vodja ambulante za klinično prehrano glede različnih alternativnih pristopov k zdravljenju raka, kot je na primer post, pravi, da imajo takih primerov več. "Vsak ima pravico s svojim telesom delati, kar hoče. A kar mi tu v ambulanti svetujemo, ni 'kar nekaj', ampak gre za znastveno preverjena klinična spoznanja. Velikokrat smo že sprejeli bolnike, ki so se zdravili s postenjem, pa smo jih sprejeli le še za to, da so umrli," pravi Rotovnik Kozjekova. Ob tem opozarja, da pri bolnikih ne gre več za to, da bo človek jedel, kar mu paše. Hrana je pri bolezni tudi oblika terapije, ne več le užitek, poudarja.

"Pri bolnikih lahko najbolj pazimo, da jim zagotovimo tako prehrano, ki jo lahko pojejo, da je ustrezna in užitna. Glavna pripomba bolnikov je po besedah Rotovnik Kozjekove prav ta, da je ne morejo jesti, ker ni ustreznega okusa."

Onkološki inštitut bi moral imeti svojo kuhinjo Rotovnik Kozjekova je ob tem izpostavila, da bi za zagotavljanje ustrezne prehrane za bolniki na OI hiša morala imeti svojo kuhinjo. Kuhinja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki dobavlja obroke tudi za OI, je namreč "prevelika in premalo fleksibilna, pa tudi z drugo filozofijo dela, kot je filozofija klinične prehrane".

Kot pojasnjuje, morajo zelo prilagajati vnos hranil za svoje bolnike in si tako pomagajo s farmacevtsko pripravljeno hrano. Zato bi po prepričanju Rotovnik Kozjekove za uspešno delo in boljšo prehrano bolnikov na OI potrebovali lastno kuhinjo. "To bi bil najcenejši pristop k izboljšanju prehranske podpore bolnikov na OI," še dodaja Rotovnik Kozjekova.