Mramor o nujnosti pokojninske reforme

"Če ni celotna vlada prepričana, da brez te reforme ni mogoče zagotoviti dolgoročne solventnosti in s tem povezane možnosti za razvoj, imamo precejšnjo težavo," je dejal Mramor za Mladino. Zadolženost Slovenije se naglo povečuje Zadolženost Slovenije se naglo povečuje in čeprav je temu tako, je ta po njegovih besedah še vedno na bistveno nižji ravni kot v Nemčiji ali Franciji. "Problem pa je, da sta se predvsem širši javni sektor in zasebni sektor v obdobju 2005-2008 izjemno zadolževala in del dolga širšega javnega sektorja, pa tudi zasebnega, lahko postane dodatni državni dolg," je poudaril. Kot primer je navedel Dars, ki je v tem obdobju pospešeno gradil in gradnjo financiral predvsem z od države jamčenim zadolževanjem. "Dokler lahko Dars z lastnimi prihodki financira svoje obveznosti, to ni državni dolg. Če pa za del tega dolga ne bi več zmogel poravnavati obveznosti, bo to zaradi jamstva države postal javni dolg. V tem primeru lahko pride do povečanja državne zadolžitve, kar bi lahko bil eden od razlogov, ki bi vodil v preverjanje, ali je kreditna sposobnost Slovenije še ustrezna."

Problematično predvsem obdobje 2005-2008 Mramor je opozoril, da je problematično za zadolževanje Slovenije predvsem obdobje 2005-2008. "Vsi kazalci za to obdobje so z vidika zadolževanja zelo slabi. Za zdaj je kreditna ocena Slovenije AA, kar je dobro, ni pa rečeno, da bomo to oceno ohranili. Osebno me poleg povedanega najbolj skrbi ocena dolgoročne vzdržnosti javnih financ z vidika staranja prebivalstva," je povedal.

"Leta 2005 smo izvedli celo protipokojninsko reformo" "Smo ena najbolj demografsko ogroženih držav, pa kljub temu že od leta 2004 na pokojninskem področju nismo naredili nič. Še hujše. Leta 2005 smo izvedli celo protipokojninsko reformo," je izpostavil. Ob tem je dodal, da se nam avtomatično povečujejo še izdatki za zdravstvo in socialno skrbstvo, ki so prav tako povezani z demografijo.

"Globalna kriza je nastala zaradi vojne proti terorizmu" O globalni gospodarski krizi je povedal, da se ne strinja, da je ta kriza nastala na nepremičninskem področju. "Kriza je nastala zaradi vojne proti terorizmu in odzivov ameriške ekonomske politike na to vojno. Je pa res, da se je najprej pokazala na nepremičninskem področju. Prav tako se ne strinjam s tezo, da je bil vzrok za začetek krize neustrezen nadzor nad finančnim sistemom, posebej nad tveganji, ki so jim bile s svojimi naložbami izpostavljene banke in druge finančne ustanove. Po mojem mnenju pri tako ekspanzivni ekonomski politiki, kot so jo vodile ZDA, skoraj ni možnosti, da ne bi prišlo do take krize," je povzel.

"EU ni sposobna doseči hitrih dogovorov o ključnih potezah v določenih težkih razmerah" Ob dolžniški krizi Grčije in grožnji, da bi ji lahko sledile še nekatere druge evropske države, so se pojavile pobude o ustanovitvi evropskega fiskalnega sveta. "Skrbi me, da to ni realno," je dejal Mramor in dodal: "Že večkrat se je izkazalo, da EU ni sposobna doseči hitrih dogovorov o ključnih potezah v določenih težkih razmerah. To se je pokazalo zlasti v primeru Grčije."

"Pakt stabilnosti in rasti pa je bil mrtev že takrat, ko Slovenija še ni vstopila v EU," je ocenil. Kot je pojasnil, je imela Nemčija takrat več kot štiriodstotni primanjkljaj, kar je bilo zunaj pravil, in bi ga morala zmanjšati v določenem času, pa ji tega v dogovoru z nekaterimi drugimi državami ni bilo treba storiti. "Ta pakt, ki za kršitelje predpisuje kazen v višini pol odstotka BDP, se torej ni izkazal za uspešnega."

"Z znižanjem davkov smo še dodatno pregrevali že tako pregreto gospodarstvo" O pozivih za ukrepe za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva je dejal, da se pri tem največkrat pričakuje znižanje davkov. "Slovenija je znižala davke, ko je imelo njeno in svetovno gospodarstvo najvišjo rast. Se pravi, da smo z znižanjem davkov še dodatno pregrevali že tako pregreto gospodarstvo. Seveda danes prostora za znižanje davkov ni, pa ne le zaradi krize, pač pa tudi zaradi staranja prebivalstva," je povzel.

"Trenutno je malo možnost za hitro povečanje konkurenčnosti" Po njegovem mnenju je trenutno možnost za hitro povečanje konkurenčnosti malo, na primer v relativnem znižanju stroškov nemenjalnega sektorja. "Za doseganje dolgoročnejše konkurenčnosti je treba izvesti resne strukturne spremembe," je še dejal in opozoril na prehitro povečevanje stroškov dela. "Ti so se v enoletnem obdobju povečali za 3,7 odstotka, pri tem da imamo 1,2-odstoten padec BDP. Pri 2,1-odstotni inflaciji je to povečanje absolutno preveliko in takšna gibanja so prisotna že vrsto let," je sklenil.