Zbogom, Borut, dober dan, Janez

Zrcalce, zrcalce, povej … in poslansko je po treh letih končno spregovorilo: "Borut, hvala in zbogom!" In premier se je lahko le še nemočno, a pokončno poslovil od poslancev, ministrskih kolegov in malce nepričakovano zaloputnil vrata novinarjem, doživel je svojo katarzo. Mu niti ne zamerim. Bolj mu zamerim, da je že mesece tiščal glavo v pesek in poskušal rešiti tisto, kar se rešiti sploh več ne da. Že tretji od devetih premierjev v samostojni Sloveniji je – po Peterletu in pokojnem Drnovšku – moral predčasno in neprostovoljno oditi. Seveda ne brez uspehov! Teh mu ne more nihče vzeti. Gotovo je uspeh, da je dolgih letih s politične mize dokončno umaknil problem izbrisanih, tudi arbitražni sporazum s Hrvaško je najbrž precejšen uspeh odhajajoče vlade, gotovo pa tudi drži kot pribito, da je bila aktualna vlada prej neuspešna kot uspešna pri spopadanju z gospodarsko krizo, njenimi posledicami in nujno potrebnimi strukturnimi reformami, na kar nas opozarja tudi uradni Bruselj. To je brez dvoma prva domača naloga, ki kar kliče po novi vladi! Borutov padec je bil zagotovo padec z zelo veliko začetnico! Tako prepričljive nezaupnice vsekakor ni pričakoval! Najbrž si tudi v najbolj mokrih sanjah ni znal predstavljati, da bo v državnem zboru ob glasovanju dobil le 36 glasov podpore, kar 51 poslancev pa bo proti. Da mu bodo z izjemo njegovih esdejevcev, LDS-a in treh nepovezanih poslancev, vsi drugi obrnili hrbet. Celo njegovi še do včerajšnji koalicijski partnerji in "prijatelji" v Zares in DeSUS ... Kaj bo to prineslo zlasti stranki "Nove politike", je seveda nemogoče napovedati. Gotovo pa je po glasovanju v državnem zboru nastopilo olajšanje za Boruta, pa še marsikoga drugega …

Vsi se očitno že zelo dejavno pripravljajo na predčasne volitve, ki jih nekateri že debele mesece zahtevajo, pa menda ne ravno vsi povsem iskreno želijo. Zdaj je, kar je, predčasne volitve so vse bliže, čeprav niso edina možnost. Ne verjamem, da bi Borut Pahor, ko bo vse skupaj dodobra prespal in premislil, v prihodnjem tednu, kot mu omogoča ustava, poskusil znova prepričati "prepričane". Najbrž tako nerealen spet ni, pa čeprav nas je v preteklih letih in mesecih večkrat šokiral, pa svoje kolege tudi. Malo ali skoraj nič upanja tudi ni, da bi kdo iz SD, ali celo iz Golobičeve Zares, poiskal Pahorjevega naslednika, ali, kot je dejal že tedne malce utrujeni in užaljeni premier, Kljukca? Ja, kateri Kljukec za božjo voljo pa bi se spustil v nekajmesečno avanturo? Pa še zakaj?

Predsednik države je zdaj tisti, ki mora pretrgati popkovino večmesečne politične krize in agonije aktualne vlade, ki se je iz začetnega četverčka na koncu prelevila le še v osamljeni parček. Danilo Türk je razumen in predvsem pragmatičen politik in zato že prihodnji teden lahko pričakujemo dokončno odločitev o tem, kdaj bo razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Te se teoretično lahko zgodijo že v dobrem mesecu ali dveh. Že novembra ali najpozneje v začetku decembra, četrtega ali enajstega, bi lahko odšli na volišča. Do takrat bodo Pahorjevi ministri opravljali le tekoče posle, ki bodo nemalokrat predmet novih in novih sporov...

V opoziciji zelo verjetno "finiširajo" pripravo rešilnih programskih scenarijev za gospodarsko prihodnost Slovenije, s katerimi bodo prepričevali volivce. Koliko jih bodo zares prepričali, je seveda drugo vprašanje. Od obilice besed po nujnem zagotavljanju večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki ga Pahorjevi očitno niso uspeli zagotoviti, bodo zdajšnji opozicijski voditelji, zlasti Janez Janša, morali razgrniti zelo konkretne ukrepe, s katerimi bodo ustvarili konkurenčnejšo gospodarsko klimo, z novimi delovnimi mesti, k nam pritegniti še vse preveč osovražene tuje naložbenike in se končno lotiti še predrage države. Da o nujnih strukturalnih reformah, tudi pokojninski, seveda sploh ne izgubljam besed. Pa bo to res tako preprosto?