…Vsesplošno cincanje …

Se morda spomnite leta 1967, ko je bil zgrajen in velikopotezno predan prometu industrijski tir železnice iz Luke Koper do Divače? Prepričan sem, da se zlasti mlajše generacije ne spomnijo tega zelo srečnega dogodka za obalno pa seveda celotno gospodarstvo tedanje republike Slovenije. Dejstvo je namreč, da se je prav takrat začela zmagovalna tekma koprske Luke s takrat seveda uspešnejšo in konkurenčnejšo reško Luko. Leta so prinesla svoje! Luka je gradila in zgradila svoj "imidž" kakovostnega in učinkovitega ponudnika pristaniških in logističnih storitev v severnem Jadranu, prehitela je tudi Reko in Trst, že pred osamosvojitvijo pa je postalo jasno, da je prvi tir železniške prometnice med Koprom in Divačo največje ozko grlo za prihodnji razvoj Luke Koper. Če ta seveda želi postati in ostati osrednji "pristaniški logist" v severnem delu Jadrana, ki na široko odpira vrata rastočim azijskim pa tudi drugim gospodarstvom …

Ideja drugega tira med Koprom in Divačo ima žal zelo, zelo dolgo zgodovino. Ta že dolga leta neprostovoljno dela sive lase tudi številnim nezadovoljnim vodilnim (tudi nekdanjim …) v Luki in na Slovenskih železnicah. Projekt 27 kilometrov nove železniške proge med Koprom in Divačo – če namenoma pozabimo na pregrešne in neresne ideje o novi dvotirni progi – od tega naj bi bilo kar 21 kilometrov vkopanih v osmih predorih, na okoljsko tudi zaradi rižanskih vodnih virov precej "problematičnem" kraškem terenu je po dolgotrajnem "birokratskem" natezanju leta 2005 končno le dobil lokacijski načrt. Vse drugo ostajajo zelo mokre sanje zlasti koprske Luke, ki ji zaradi "obremenjenosti" in zastarelosti (beri) počasnosti prvega tira, nezadržno peša sapa nasproti tekmecem, drugim severno jadranskim pristaniščem. Drugi tir, s katerim so se očitno v glavnem le "zabavale" številne ustanove, posamezniki in konec koncev precej neuspešno tudi številne slovenske vlade, ga spreminjale in popravljale, ostaja žal na papirju! Kdaj bo zares dograjen, če sploh, je zato velika uganka? Še vedno so brez dokončnih odgovorov nekatera ključna vprašanja: tudi potrebne deponije za odkopani višek materiala na trasi drugega tira. Pa ne nazadnje vplivov graditve proge na podtalnico (okoljevarstvenega soglasja projekt še vedno nima), vse to seveda oddaljuje pridobitev gradbenega dovoljenja. Zato tudi ni znano, kdaj ga bo končno le dobil? Morda v drugi polovici prihodnjega leta? Morda? Pri drugem tiru nikoli ne veš … Kdaj se bodo potem zares začela dela? Kdaj bo ta veliki infrastrukturni projekt –vreden vsaj dobro milijardo evrov, skoraj četrtino naj bi iz naslova kohezije zagotovil Bruselj – dokončan? Leta 2018, 19, ali bomo morali celo počakati na konec desetletja.

Pa bo takrat drugi tir sploh še potreben? Italijanska Ravena se vse bolj razvija in postaja osrednje severnojadransko pristanišče. Reško pristanišče se v zadnjem času tudi resno prebuja, promet mu spet narašča … Hrvaška pa bo kmalu tudi v EU in tudi tega ne gre pozabiti. Nikakor pa ne gre prezreti še resnejšega tekmeca Sloveniji in drugemu tiru – Avstrije. V preteklih letih je z okoli dvema milijardama evrov začela intenzivno posodabljati železniško infrastrukturo. Kar 360 kilometrov novih tirov bodo zgradili, prednostni projekt je kajpak južna železnica vključno s predorom pod Koralpami, ki bo železniško povezal Koroško in Štajersko deželo. Če našim severnim "prijateljem" uspe še prepričati Bruselj, da "deželica" prepočasi gradi nujno potrebno železniško infrastrukturo in se potek trase petega evropskega prometnega koridorja med Barcelono in Kijevom, ki zdaj teče prek Slovenije, preseli v Avstrijo, kaj pa potem … Potem ne bo več potreben drugi tir! Potem tudi Luka Koper ne bo več nujno potrebna! In potem bo treba končno poiskati vse tiste, tudi birokrate, verjamem, da jih ni malo, ki so odgovorni, da bo pristanišče Koper kot slovensko okno v svet izgubilo tisto, kar so številni desetletja gradili. Pa bo zato res kdo odgovarjal? Vprašanje brez odgovora? Pa saj ni edino!