Srdjan Cvjetović

Petek,
14. 2. 2014,
16.45

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Srdjan Cvjetović

Petek, 14. 2. 2014, 16.45

1 leto, 2 meseca

Tudi veliki se motijo, mar ne?

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Še tako dobri izdelki in storitve ne morejo preživeti ob napačnih in zapoznelih odločitvah korporativnega vodstva, ki preveč zavarovano vase ne vidi sveta okoli sebe in uporabnikov, od katerih živi.

Se morda še spomnite ameriške družbe Motorola in njenih mobilnih telefonov? Če vam to ime ne prebuja spominov, a niste več rosno mladi, kar bi vam lahko bilo v opravičilo, je to še en šolski primer, kako so dobro plačani vodilni, ki najbrž živijo v svojem svetu brez zadostnega stika s pravim svetom okrog sebe, uničili – ali vsaj močno prizadeli – nekaj, kar bi po vseh objektivnih merilih moralo biti zgodba o uspehu.

Ali bodo Kitajci zadnja slamica upanja ali odrešitev? Enota za mobilne telekomunikacije ameriškega proizvajalca telekomunikacijske opreme Motorola, ki se je v zadnjem stadiju svoje ne pretirano slavne zgodovine preimenovala v Motorola Mobility, bo pristala v rokah kitajske družbe Lenovo. To sicer ni nujno slabo zanje, saj je kitajski Lenovo že uspešno reševal nekatere opešane enote ameriških tehnoloških velikanov. Pred leti je tako Lenovo, ki je po številu prodanih osebnih računalnikov svetovni prvak, od družbe IBM prevzel proizvodnjo in prodajo osebnih računalnikov, pred kratkim pa je od "velikega modrega" prevzel tudi enoto za manj zmogljive strežnike.

Ne gre spregledati niti, da Lenovu strmo narašča tržni delež pametnih telefonov – za zdaj sicer le v domovini Kitajski, a resnici na ljubo se na druge trge s svojimi pametnimi mobilnimi telefoni niti še ni podal s polno močjo in zagonom.

Kitajci bodo za nakup odšteli 2,91 milijarde dolarjev, kar je bistveno manj kot 12,5 milijarde, kolikor je maja 2012 odštel zdajšnji lastnik Google. Res, da Google Lenovu ne bo prodal patentov, ki jih je pridobil z nakupom Motorole, temveč jim jih bo le oddajal, a razlika v cenah za družbo Motorola Mobility je vendarle zgovorna.

(Ne)uporabni vmesniki Motorolina pot v svetu mobilne telefonije je bila že dalj časa tlakovana s čudnimi dogodki in pojavi. Mobilni telefoni te znamke so bili pri nas znani že v obdobju, ko je standard GSM, pripadnik druge generacije mobilnih telekomunikacij, bil še mladenič, in že takrat je Motorola vztrajala na svojih pristopih na poti, za katero so verjeli, da bo peljala do uspeha.

Čeprav bi katerikoli takratni mobilni telefon za današnje pojmovanje predstavljal nekaj dinozavrskega, so se Motorolini od svoje takratne konkurence, pri nas sta prevladovala švedski Ericsson in finska Nokia, ločili po menijski strukturi vmesnika. Mnogi so jo doživljali kot nelogično, redki so jo ljubili, vmesnega mnenja pa skorajda ni bilo. A Motorola je vztrajala, brez posluha za koncept, ki mu rečemo uporabnost.

Veliki načrti niso obrodili sadov Prav zaradi te trme je Motorola, čeprav ji niso odrekali tehnološke dovršenosti, veljala za neke vrste znamko posebnežev, kar ji seveda ni pomagalo v neizprosnem boju za čim več zadovoljnih uporabnikov. A pred slabima dvema letoma je Google presenetil z nakupom družbe Motorola Mobility in velikimi načrti, ki jih je imel za njo.

Na videz edini smiseln razlog, zakaj je Google kupil Motorolin oddelek za pametne telefone, je bila želja, da bi prenovljena Motorola Mobility, tokrat v Googlovih rokah, poskusila odločneje tekmovati z južnokorejskim Samsungom, ki proda največ pametnih telefonov z (Googlovim!) operacijskim sistemom Android. Nekaj sicer uspešnih modelov pametnih mobilnih telefonov Moto za srednji razred, eden od njih je tudi Moto G, očitno ni bilo dovolj za enakopraven spopad, saj je Motorola Mobility še naprej izgubljala tržne deleže.

Google se seveda tolaži s tem, da so njihov glavni vir dohodkov storitve, zato so se bili pripravljeni odpovedati zaslužku od naprav, če bi tako dobili še več uporabnikov svojih storitev. A manj kot dvoletna avantura z družbo Motorola Mobility je bila za Google obarvana z močno rdečimi številkami, čeprav so ta minus z ustvarjalnim davčnim računovodstvom znali občutno zmanjšati.

Podobnosti še preveč Tako sta se ameriška Motorola in finska Nokia našli na podobni poti boja za preživetje, čeprav je Motorola pred kakšnim desetletjem lahko Fincem gledala v hrbet zgolj od daleč. Žal pa nam za zgodbe z bolj ali manj klavrnim sklepnim dejanjem ni treba ostati na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, niti se nam ni treba odpraviti na Finsko ali v Ameriko.

V našem najbližjem okolju smo žal prepolni zgodb o neizpolnjenih pričakovanjih, ki so jih zapravili oziroma zagrešili znani posamezniki in vodje, le da ne vemo, ali za nas kje obstaja kak potencialni odrešitelj – tako kot Nokia polaga upe v Microsoft ali Motorola Mobility v Lenovo.