Tehnična vlada ali preoblikovanje vlade?

Tehnične vlade so posebnost nedelujočih političnih sistemov, v katerih stranke odgovornost težkih odločitev raje preložijo na koga drugega. Tisti "nekdo drug" pa ponavadi prihaja iz akademskih oziroma gospodarskih krogov in tako ni neposredno odgovoren ljudstvu, ki ga ni izvolilo. Strankarski predstavniki pa vnaprej pripravijo primerno psihološko, krizno ozračje, ki mora tlakovati pot tehnični vladi, tako da volivci ne bodo občutili "bega pred politično odgovornostjo" politikov, temveč avtomatično podpirali zunanjo rešitev kot edino pametno in zdravo za državo, potrebno kriznega upravljanja.

Tipičen primer tehničnih vlad v evropski zgodovini je Italija. Kaj se lahko naučimo od zahodnih sosedov? Zagotovo je dejstvo, da takšne rešitve nastopijo, ko pride res huda kriza in se stranke znajdejo na spolzkem terenu, na katerem bi katerakoli rešitev pomenila tveganja za obstoj na naslednjih volitvah ali znatno zmanjšanje moči. Druga možnost pa je, da se zruši celotni politični sistem zaradi zunanjega dejavnika, kot je pojav nove stranke, gibanja ali izkoriščenega sodnega sistema, ki bi politični prostor prisil v preoblikovanje.

Imamo doma takšno stanje? Imamo kaj podobnega? Psihološko ozračje krize se zagotovo oblikuje. Je strankarski sistem v krizi? Niti ne. Stranke še niso dobile resnega tekmeca ne glede na napetost in negativno nastrojenost do parlamentarne strankokracije, ki jo vsak državljan čuti v zraku. Torej se politični sistem ne ruši. Imamo željo strank, da odgovornost prenesejo na koga drugega? Mogoče delno. Ampak za tehnično vlado še vedno potrebuješ soglasje v parlamentu in osebno sem prepričan, da bi Janković naredil vse, da dobi drugo možnost za sestavo koalicije v trenutku, ko bo Janša samo namignil, da zdajšnja vlada konča mandat. Erjavcu in Virantu pa gre zdaj za preživetje. Skoraj zagotovo bi raje vladali znotraj kakšne koalicije. Nam bodo od zunaj povedali, da moramo oblikovati tehnično vlado? Noben predsednik vlade si tega ne more dopustiti. To bi v očeh javnosti pomenilo izdajalstvo, predajo suverenosti, za katero smo se borili leta 1991.

Če povzamemo navedena dejstva, je malo verjetnosti za tehnično vlado v Sloveniji. Teoretično pa seveda možnost obstaja, sploh če se koalicija obdrži in raje na fronto postavi koga drugega, na primer Janeza Šušteršiča, da se lahko potem vodje strank vrnejo, ko bo tehnični premier pogorel oziroma izpeljal reforme, za katere politika ni sposobna sprejeti odgovornosti. Vmes pa se bo narod navadil na standard "solze in kri". Obstaja pa še zadnja možnost: če se kmalu v Evropi kaj ne premakne, bo Slovenija oktobra ali novembra v težkem položaju. Janez Janša ima na razpolago preoblikovanje vlade. Pripelje lahko nova imena ter rekonstrukcijo preda Evropski uniji in finančnemu svetu. Saj sam ve, da celotna ekipa, ki jo ima, ni kompetentna ali vsaj ne zaseda pravih ministrstev. Ljudje ne razumejo razsežnosti krize. Naše elite so zaprte v lokalne okvire, večina je zrasla v Jugoslaviji ali Sloveniji. Slovenija je edini cilj, ki ga razumejo in vidijo. To nas na žalost danes bremeni. Če temu dodamo še to, da je nekompetentnost z upravljanjem krize v Evropi na višku, dobimo eksplozivno kombinacijo.

Preoblikovanje vlade kot najverjetnejše? Da, a samo ko bo minilo minimalno obdobje, v katerem imajo ministri zagotovljeno nadomestilo. Potem je samo še odprta loterija za imena. Kdo bo prvi letel? Kdo bo navidezno jabolko spora? Uradno zagotovo ne voditelji strank. Ali bo minister Bogovič? Pličanič? Ali Erjavec, ki bo po končanih reformah zahtevah stolček socialno-družinskega ministrstva? In da ne bi pozabili: vse to se o dogajalo v času predsedniške kampanje! Da bo vse skupaj še bolj kruto.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenja uredništva.