Petek, 9. 10. 2026, 21.57
31 minut
Žiga Turk: Štirikrat za normalnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,56
Ker se opozicija ne more sprijazniti, da je na oblasti nekdo drug, gremo v nedeljo na referendume. Oblasti so navajeni. Kot je bil rekel Stane Dolanc, "treba nam biti potpuno jasno da smo mi komunisti u ovoj zemlji na vlasti. Jer ako ne bi bili mi, značilo bi da je netko drugi. A za sada to nije i neće nikad ni biti."
Po tekočem traku vlagajo pobude za ustavne presoje in referendume. Legalno? Da. Demokratično? Pravzaprav ne. Prednost demokracije je, da se oblast menja in da se menja mirno. Če se oblast ne menja, se usmradi, ker si politika ne gleda pod prste. V nedeljo moramo na volišča, ker Golobovi nočejo, da bi Janševi poslanci preiskovali Golobove pajdaše tako, kot so Golobovi pred leti Janševe. In za dobro mero imamo zraven še tri posvetovalne referendume, da ne bi samo zaradi ene zadeve hodili na volišča.
Za parlamentarne preiskave
Nasprotniki mu pravijo zakon o politični policiji, kar je spretna demagoška manipulacija tistih, ki se sicer radi borijo proti populizmu in lažnim novicam. Tak zakon imamo praktično od nastanka države, tudi kar nekaj komisij se je že zvrstilo in nikomur ni padla krona z glave. Ves cirkus imamo zato, ker Golobovi (sem štejem tudi Levico in nevladnike) nočejo, da bi njih preiskovali tako, kot so oni preiskovali svoje politične nasprotnike. Če podpirate enake vatle za vse, vam samo to zadostuje, da boste zakon podprli. Če ne, berite naprej.
Primerjati velja tri verzije Zakona o parlamentarni preiskavi. Zakon, ki je bil v veljavi pred letom 2024 (ZPPre), zakon, ki ga je sprejela Golobova koalicija (ZPPre-A), in zakon, ki ga je sprejela Janševa koalicija (ZPPre-B).
Po ZPPre je delala Komisija za preiskavo sumov nezakonitega financiranja političnih strank (beri SDS in NSi). Vodila jo je najprej Mojca Šetinc Pašek, pozneje pa Tamara Vonta. Preiskovanci so bile politične stranke, komisija pa je pridobila tudi mnogo podatkov o pričah. Med njimi so bili Boris Tomašič, Edvard Kadič in Bojan Požar. Podatki o njih so uhajali do medijskih portalov blizu Golobovi stranki.
"Ko se je pokazala možnost, da bi parlamentarni nadzor in preiskovalno komisijo uveljavila opozicija in pod drobnogled vzela ravnanja predsednika vlade Roberta Goloba – vključno z zgodbami o poslovanju podjetja GEN-I v tujini in transakcijah, kot je bila tista s soimenjakom Roberta Goloba iz romunske podružnice Raiffeisen Bank –, je vladajoča koalicija ukrepala."
Za enake vatle
Ko se je pokazala možnost, da bi parlamentarni nadzor in preiskovalno komisijo uveljavila opozicija in pod drobnogled vzela ravnanja predsednika vlade Roberta Goloba – vključno z zgodbami o poslovanju podjetja GEN-I v tujini in transakcijah, kot je bila tista s soimenjakom Roberta Goloba iz romunske podružnice Raiffeisen Bank –, je vladajoča koalicija ukrepala. Sprejela je novelo ZPPre-A, ki je v sistem vnesla polno procesnih zavor. Zadoščalo bi, da bi ena od posvečenih institucij (ki je pod nadzorom prijateljev preiskovanih) sprožila postopek, pa bi bila parlamentarna preiskava zamrznjena ali onemogočena. Tako so se Golobovi namenili preprečiti, da bi druga stran preiskala na primer, kako si je Golobova vlada financirala podpornike. Kdo so to? Tisti, ki najbolj krčevito nagovarjajo ljudi, naj glasujejo proti zakonu. Tisti, ki zakonu pravijo zakon o politični policiji.
Spremembo ZPPre-B je sprejela Janševa koalicija letos. Ne prinaša nobene dramatične krnitve pravic, ampak pretežno vrača parlamentarno preiskavo v okvire originalnega ZPPre. Z ukinitvijo suspenzivnega učinka in predhodnih ustavnih blokad omogoča komisijam večjo operativnost. Novela tudi izrecno prepoveduje, da bi Državni zbor o isti zadevi preiskoval dvakrat, ter onemogoča proceduralno zavlačevanje, uvedeno v ZPPre-A.
Zaskrbljencem za človekove pravice je treba pojasniti, da pričam in preiskovancem tudi po ZPPre-B v celoti ostajajo na voljo vsa temeljna, ustavno zajamčena procesna jamstva: od pravice do odvetnika in varovanja poklicnih ter novinarskih skrivnosti do ustavnega privilegija zoper samoobtožbo, ki vsakomur omogoča, da ne odgovarja na vprašanja, s katerimi bi se obremenil.
Zadeva je preprosta. Politiki so namazani z vsemi "žavbami". Večje lumparije preprečuje samo to, da si gledajo pod prste. Levi desnim in desni levim. Golobova koalicija je hotela preprečiti, da bi imela palica dva konca. Janševa koalicija je poskrbela, da ga ima. Zakon velja za vse, za leve in desne. Levi bodo desnim in desni bodo levim – politična policija, če hočete. Naj bo. Naj si gledajo pod prste. Zato bom ZA.
"RTV je od nekdaj propagirala levičarske stranke. Po 'depolitizaciji' se je stanje poslabšalo, ampak dokler je bila oblast varno na njihovi strani, so se tu in tam še pretvarjali, da so pluralni."
Za ukinitev RTV-naročnine
RTV je od nekdaj propagirala levičarske stranke. Po "depolitizaciji" se je stanje poslabšalo, ampak dokler je bila oblast varno na njihovi strani, so se tu in tam še pretvarjali, da so pluralni. Tega pretvarjanja je bilo konec takoj po tem, ko je vlado prevzel Janša. Tako popadljive propagande na RTV nismo videli od konca sedemdesetih let. Kar je škoda. Z zagotovljenimi dohodki bi RTV lahko ponujala kakovostne, nepristranske, pluralne vsebine. Pa jih ne. Treba jim je povedati, da tako ne gre.
Glas ZA to, da se ukine RTV-naročnina, je glas za nepristransko, pluralno, profesionalno RTV.
Za družbeno koristno delo
Priznajmo. Fraza "družbeno koristno delo" je nesrečno izbrana. Poznamo jo iz časa socialistične diktature in je bila oblika kaznovanja političnih nasprotnikov. Ne gre za kaznovanje brezposelnih, ki prejemajo socialno pomoč. Gre za to, da si kot družba priznamo: pomoč pomoči potrebnim, da, izkoriščanje te pomoči, goljufanje, zastonjkarstvo na tuj račun, pa ne. Če se strinjate z Vodnikom, da "lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal", boste ZA, če ste za podpiranje lenobe, boste PROTI.
Za privilegije državljanstva
Zadnje vprašanje se nanaša na to, ali lahko na lokalnih volitvah glasujejo prebivalci Slovenije, ki niso ne državljani Slovenije ne državljani Evropske unije. Do zdaj so lahko, Janševa vlada pa je sprejela zakon, da ne bodo več smeli. Po Evropi je to vprašanje urejeno različno.
Opozicija je hotela zakon naprej ustaviti s pobudo za naknadni zakonodajni referendum. Ko so (domnevam) izmerili, da jim ljudje ne bi pritrdili, in so dali zakon v ustavno presojo s predlogom, da Ustavno sodišče izvajanje začasno zadrži. Pozicija, ki je (domnevam) izmerila nekaj podobnega, pa ga je uvrstila na posvetovalni referendum. Pozneje je Ustavno sodišče odločilo, da izvajanja zakona začasno ne bo zadržalo. Zakon velja, ga pa Ustavno sodišče še vedno lahko razveljavi.
Glas ZA v tem primeru Ustavnemu sodišču pove, da nad njim ni samo modro nebo, ampak ljudstvo. In glas ZA pove, da smo ZA to, da imamo državljani Slovenije v Sloveniji neke privilegije. V času, ko po vsej Evropi gledamo strahote multikulturalizma, se mi zdi to kar pomembno sporočilo.
Skratka
Na referendume moramo, ker se opozicija ne more sprijazniti s tem, da je opozicija, in noče, da bi za vse veljala enaka merila. V tem je bistvo spora glede parlamentarne preiskave oziroma politične policije. Jaz sem za to, da je "politična policija" za vse ali pa za nikogar, in ker so tako policijo Golobovi imeli, naj jo imajo zdaj še Janševi. Bolj ko si bodo politiki gledali pod prste, manj bo lumparije.
Na posvetovalnih referendumih povejmo, da si želimo nepristransko RTV, da ni brezplačnih kosil in da državljanstvo Slovenije prinaša določene prednosti.
Predvsem pa povejmo, da se je oblast zamenjala in naj se s tem sprijaznijo. To je treba povedati na volišču. Kdor ne bo šel, bo pustil, da drugi odločajo namesto njega.
