Selektor mora pokazati več poguma

Po odhodu nekdanjega selektorja Matjaža Keka smo si želeli spremembe. Ko je najbolj pomembno mesto v slovenskem nogometu zasedel Slaviša Stojanović, smo bili prepričani, da smo jih dočakali. Pa jih nismo. Reprezentanca igra v enaki postavitvi in v praktično enaki zasedbi. Edini spremembi sta prišli po sili razmer. Ker zraven ni več Milivoja Novakovića in Roberta Korena. Res je, reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2010 in na zaključnem turnirju delovala res dobro, a spremembe, osvežitve so potrebne vedno in povsod. Tudi v reprezentancah, ki osvajajo svetovne in evropske naslove. Tudi v klubih, ki so evropski prvaki in zmagujejo v najmočnejših ligah. Pri nas pa … Kot da bi se sprememb bali. Čeprav je reprezentanca v zadnjih štirih tekmah prejela osem golov (zdaj že deset v petih), je v petek zvečer na igrišče pritekla pričakovana enajsterica. S preizkušenimi, izkušenimi nogometaši, ki pa v zadnjem času ne kažejo več tistega obraza, kot so ga pred časom.

''Videlo se je, da švicarski nogometaši v klubih igrajo, nekateri naši pa ne. To je bila glavna razlika,'' je alibi za poraz s Švico poiskal Slaviša Stojanović. Slab izgovor. Poglejmo, kateri od igralcev, ki so bili v začetni enajsterici, v zadnjem času v klubih ne igrajo. Bojan Jokić, Aleksander Radosavljević, Marko Šuler, Valter Birsa in Andraž Kirm. Če za prvega trenutno niti ni prave zamenjave - vsaj v kadru, ki ga je selektor vpoklical tokrat -, in če za zadnjega lahko trdimo, da je z agresivnostjo in hitrostjo nepogrešljiv člen, pa so vprašljivi predvsem preostali trije. Šuler, Radosavljević in Birsa. Predvsem slednja sta bila proti Švici med najslabšimi. Oba bi lahko nadomestil kdo drug. Jasmin Kurtić, ki se je v priložnostih, ki jih je dobil doslej, izkazal, in Josip Iličić, ki ima res velik talent, a ga oba selektorja, prejšnji in zdajšnji, doslej še nista izkoristila. Potem je tu še kopica nogometašev, ki bi lahko bili zraven, a jih selektor ni vpoklical. Prvi med enakimi je zagotovo Kevin Kampl. Mladenič, ki pleni pozornost in zagotovo mora biti zanimiv za članskega selektorja. Ne v prihodnosti, ampak zdaj. Nismo Brazilci, pa tudi Španci ne, da bi lahko izbirali med plejado igralcev in nekatere pustili čakati. Ko se pojavi nogometaš, ki že na daleč izstopa iz povprečja, ga je treba v ogenj poslati čim prej. In nogometaš, za katerega je bogati Red Bull Salzburg odštel kar tri milijone evrov, tak zagotovo je. Selektor mora biti bolj odločen. Da trenutno ni najbolj, je pokazal tudi s tem, ko je prednost med vratnicama ponudil izkušenemu Jasminu Handanoviću in ne mlademu Janu Oblaku, ki je že večkrat dokazal, iz kakšnega testa je, v zadnjem času pa na Portugalskem brani odlično. Iz ozadja prihajajo številni mladi (ob Oblaku in Kamplu še Haris Vučkić, Rene Krhin in Dejan Lazarević), ki pa jim bo treba zaupati in za tem tudi stati.

Zanimiva je tudi širša selekcija selektorja. Vpoklice dobivajo nekateri nogometaši, ki igrajo v drugi poljski ligi (Andraž Struna), medtem ko tisti, ki so redno v prvi postavi poljskega prvaka (Rok Elsner), že mesece čakajo na vsaj eno priložnost. Pa napadalec Nejc Pečnik, ki že leto dni ne igra skoraj nič, medtem ko Džengis Čavušević, ki zabija gole v klubu, ki je trenutno vodilni v najboljši ligi Švice (da, tisti, ki nas je v petek zvečer premagala), še vedno čaka, da si bo selektor vsaj ogledal eno izmed njegovih tekem. Takšnih zablod je še nekaj. Vsaj dve. Darijan Matić, ki v Ukrajini sploh ne igra več, se še vedno znajde na selektorjevem seznamu, in Mirnes Šišić, čigar reprezentančno kariero je selektor oživel pri 31 letih. Zato, da sedi na klopi. Za takšno vlogo bi bil bolj primeren kak mlajši nogometaš, željan dokazovanja. Če sedi na klopi izkušen nogometaš, od njega ni prevelike koristi … Poteze, ki tistim z bolj bujno domišljijo, porajajo številna vprašanja.

Pa da ne bo vse zgolj črno. Slovenija je proti Švici pokazala veliko želje in borbenosti. Igrala niti ni slabo, lahko bi se obrnilo tudi drugače. A malenkosti so tiste, zaradi katerih Mariboru ni uspelo preskočiti Dinama v kvalifikacijah za ligo prvakov, in malenkosti so tiste, zaradi katerih je Slovenija nove kvalifikacije začela slabo. Nič še ni izgubljenega, še zdaleč ne. Tudi v primeru poraza na Norveškem ne. A če se bo tak scenarij zgodil, bodo potrebne spremembe. Pa ne na selektorskem mestu, saj bi bilo kaj takega smešno in neodgovorno, pač pa v selektorjevi glavi. Res je, da nima lahkega dela. Nogometna javnost ga je pričakala ''na nož'', a tudi na to je treba biti pripravljen. Mesto nogometnega selektorja je najbolj medijsko izpostavljena služba vsepovsod. Kek se je na njem odlično znašel, Stojanović za zdaj še ne. Upanje ostaja.