Sobota, 22. 6. 2019, 4.01
5 let, 6 mesecev
Urbani portreti
Samo Rugelj: Planet Disney ali kako delujejo korporacije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,03
3
Svet igrač 4 v teh dneh v kinu že nagovarja mlade gledalce in družine po vsem svetu. Kar me seveda spomni na to, kako smo bili pred desetimi leti, ko se je odvrtel Svet igrač 3 in "so junaki odjahali proti sončnemu zahodu", trdno prepričani, da se je zgodba o živečih in govorečih igračah s tretjim animiranim filmom za vselej končala.
Vendar se pri studiu Pixar, ki si je v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja "izmislil" digitalne risanke, seveda niso mogli odpovedati še enemu nadaljevanju celovečerne animiranke, ki je morda zakoličila prihodnost Disneyja in sedanje prevladujoče kinematografije.
Takrat se še nismo zavedali, da bomo priče temu, kako se naša filmska podoba sveta vse bolj spreminja v planet Disney.
Kino Union, spomladi 1996
Prav dobro se še spomnim, ko sem prišel na projekcijo prvega Svet igrač v takratni kino Union, ogromno kinodvorano z več kot sedemsto sedeži (natančno 759 jih je bilo, če se prav spomnim) in svojega začudenja nad tem, ko so na velikem platnu pred nami začele švigati digitalne podobe lesenega kavboja Jelka in plastičnega vesoljca Buzza.
Peščica gledalcev je bila nemalo presenečena nad nenavadno podobo te risanke, za katero smo slišali, da je nekaj mesecev poprej izjemno pozitivno presenetila v Ameriki in začela pisati novo poglavje ne samo animiranih filmov, temveč filmske zgodovine na sploh. Niti približno pa si nismo predstavljali, kako daleč bo šlo vse skupaj.
Prvi Svet igrač takrat seveda še ni bil sinhroniziran, prav tako tudi ne klasične risanke, kot so bile v tistih časih Levji kralj, Lepotica in zver, Aladin in podobne. To se je pojavilo šele leta pozneje (pri Pixarju so slovensko spregovorili Neverjetni leta 2004). Vendar je Svet igrač v nasprotju z drugimi pri nas padel na res suha tla, saj si ga je v kinu po vsej Sloveniji ogledalo le nekaj tisoč gledalcev.
V naslednjem desetletju so se stvari bistveno spremenile.
Evolucija (digitalnih) risank
Celovečerne digitalne risanke so v naslednjem obdobju na velika vrata vstopile v kinodvorane po vsem svetu, saj so skoraj vsi veliki filmski studii, v primerjavi s preteklostjo, ko je imel tu primat Disney, ustanovili svoje animacijske oddelke.
Število predvajanih risank se je začelo radikalno spreminjati, z ene ali dveh na leto, kot jih je v začetku devetdesetih v kinodvorane pošiljal Disney, je število začelo naraščati tudi po skoraj na eno (ali več) na mesec, kar je številka, ki jo v zadnjih časih opažamo tudi pri nas.
Skladno s tem se je v zadnjih 20 letih bistveno spremenila tudi struktura kinoobčinstva, kar je seveda vplivalo tudi na prihodnje nastajanje filmov.
Tudi število držav nastanka risank se je bistveno povečalo. Nekoč so velike celovečerne risanke prihajale zgolj iz hollywoodskih studiev. Zdaj pa ni nenavadno, da pri nas gledamo sinhronizirano risanko, ki so jo naredili v Rusiji ali pa celo v kaki manjši evropski državi, kot je na primer Belgija.
A to je bila šele prva faza v metamorfozi filma, ki smo ji bili priča.
Evolucija Disneyja
Studio Walt Disney, nastal je že daljnega leta 1923, je bil seveda že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ogromen medijski konglomerat, v katerem so poleg risank nastajali tudi akcijski filmi, videoigre, knjige z animiranimi junaki, ob tem pa je obstajala mreža trgovin in tematskih parkov po svetu, v katerih so konce tednov (za drage denarje) preživljale marsikatere družine.
To so bili časi, ko je Disney na filmskem področju posegel tudi po zahtevnejših filmih, ko je na primer z nakupom Miramaxa pridobil studio pozneje proslulega Harveyja Weinsteina.
Leta 2005 pa je podjetje prevzel Robert A. Iger, ki je s seboj prinesel novo strategijo upravljanja tega medijskega velikana. Na kratko jo lahko poimenujem takole: koncentriranje na najbolj donosne in dolgoročno najbolj perspektivne vsebine. V naslednjem desetletju in pol je Disney tako pod svojo streho za težke milijarde spravil naslednje:
- januarja 2006 so najprej prevzeli že omenjeni animacijski studio Pixar (z njim so sodelovali od začetka). Ta se je od Sveta igrač naprej uveljavil kot najbolj izvirno produkcijsko podjetje na tem področju, ki je letno postreglo z enim (občasno pa tudi z dvema) animiranima filmoma, ki so vsi brez izjeme postali globalni hiti. Disney je s tem okrepil tudi svojo klasično animirano divizijo ter se prelevil v najmočnejšega ponudnika na tem področju;
- avgusta 2009 je Disney prevzel stripovski studio Marvel, ki je takrat že začel svoj veleprojekt Maščevalci. To stripovsko vesolje je tako prišlo pod Disneyjevo upravo in njihovo mojstrsko trženje, Marvelove stripovske figure pa v Disneyjeve trgovine, kar je Ironmanu in družbi omogočilo naraščajočo popularnost po vsem svetu, ki je pripeljala do neslutenih razsežnosti,
- jeseni 2012 je Disney od Georgea Lucasa prevzel LucasFilm, s tem pa pod svoje okrilje spravil še eno od najbolj donosnih filmskih blagovnih znamk v zadnjih desetletjih – Vojno zvezd. Hitro so proučili, kaj bi bilo mogoče storiti z njo, in nam tako v obdobju od 2015 do 2019 namenili pet filmov iz te serije (da ne omenjam kopice novih igrač, legokock in podobno): tri, ki so povezani v tretjo trilogijo o Vojni zvezd (poslednja prihaja konec tega leta), ter dva "vmesna" filma, ki sta dodatno osvetljevala to vesoljsko sago. Seveda filmov Vojne zvezd s tem še ni konec,
- prav nedavno pa je Disney prevzel še 20th Century Fox, enega izmed večjih filmskih studiev, kar je precedens brez primere, obenem pa z njim dobil v upravljanje tudi eno od perspektivnih filmskih blagovnih znamk bližnje prihodnosti – govorimo seveda o Avatarju.
Evolucija Avatarja
Po neznanskem uspehu Avatarja leta 2009, ki se je zavihtel na za zdaj prvo mesto filmov z največ prihodka doslej (morda ga bodo prehiteli zadnji Maščevalci), so se hitro pojavile govorice o njegovih nadaljevanjih. Prvo je bilo tako napovedano že za leto 2014, potem v slogu Jamesa Camerona prestavljeno na leto 2015, 2016, 2017 …
Nazadnje se je izčistilo, da naj bi Avatar dobil kar štiri nadaljevanja (dve sta že posneti), ki naj bi bila predvajana v dveh paketih, prvi torej leta 2021 in 2022, drugi pa leta 2024 in 2025. No, ko je pred časom Foxa dokončno prevzel Disney, se je vse skupaj spet malce zaobrnilo.
Avatar v režiji Disneyja
Disney se je seveda odločil, da bo predvajanje nadaljevanj Avatarja sinhroniziral s svojimi drugimi filmskimi blagovnimi znamkami. Glede na to, da se je prvi Avatar leta 2009 začel predvajati v predbožičnem času, ko ljudje derejo v kino, so za ta termin predvideli tudi njegova nadaljevanja. Ker pa je to tudi čas za predvajanje Vojne zvezd, so se za predbožična obdobja do konca leta 2028 odločili takole:
- 2021, Avatar 2
- 2022, nova Vojna zvezd 1
- 2023, Avatar 3
- 2024, nova Vojna zvezd 2
- 2025, Avatar 4
- 2026, nova Vojna zvezd 3
- 2027, Avatar 5
- 2028, nova Vojna zvezd 4
Tisti, ki v tem obdobju radi hodijo v kino, torej že vedo, kako bodo lahko preživeli božične čase od leta 2028.
Ko damo vse, kar ima Disney zdaj v rokah, na kup, dobimo približno naslednje:
Disney, stanje 2019
V nekem standardnem letu (za zdaj še brez Avatarja), nam bo hiša Miki Miške torej ponudila naslednje:
- tri Marvelove filme (letos Stotnica Marvel, Maščevalci in Spider-Man: daleč od doma),
- nekaj igranih filmov, ki so osnovani na risankah (letos Dumbo, Aladin in čez mesec dni še Levji kralj),
- dve risanki, najraje kar nadaljevanji (letos Svet igrač 4 in Ledeno kraljestvo 2),
- Vojno zvezd (ali pa, v naslednjih letih, nadaljevanje Avatarja),
- nov film, ki ga bodo poskušali pretvoriti v filmsko nadaljevanko (letos na primer Artemis Fowl).
Ti filmi so seveda predvideni za maksimalno distribucijo, torej predvajanje v maksimalnem številu kinodvoran po vsem svetu naenkrat, ob hkratnem ogromnem vložku v promocijo, zaradi česar večina drugih filmov ob njih preprosto zbledi, kinogledalci pa vse bolj postajajo prostovoljni ujetniki Disneyjevega filmskega programa.
Filmski program tako v resnici vse bolj postaja Disneyjev program. Kako podobni postajajo vsi ti filmi med seboj, pa lahko vidite tudi s plakatov zanje, ki so vsi oblikovani po podobnem modelu: živobarvna paleta s široko zasnovanim naborom junakov, ki nastopajo v posameznem filmu.
Kaj je torej naredil Disney?
Disney kot zrcalo korporacij
Na primeru Disneyja lahko tako precej nazorno vidimo (da, dobesedno vidimo!), kakšna je strategija sodobnih medijskih pa seveda tudi drugih globalnih korporacij. Na kratko je naslednja:
- uporaba že znanih vsebin (konceptov, izdelkov in tako naprej) za čim večje izogibanje tveganju,
- morebitne neuspele projekte naj financirajo drugi, korporacija se osredotoča samo na pridobivanje tistih, ki so uspešni,
- vsebine (izdelke, storitve in drugo) je treba med seboj prepletati, mrežiti in povezovati, da podpirajo druga drugo; kar je zunaj tega, je treba čim bolj ignorirati,
- osredotočiti se je treba predvsem ali pa samo na take vsebine, ki omogočajo dolgoročno, če je le mogoče, časovno neomejeno eksploatacijo in tržno izkoriščanje,
- najeti ali pa (še bolje) nase dolgoročno tesno navezati je treba najboljši kreativni kader, ki obstaja na svetu na nekem področju,
- zagotovljeno je treba imeti globalno distribucijo lastnih vsebin (izdelkov, storitev).
Disneyju to v popolnosti uspeva.
In rezultat? Naš planet vse bolj postaja planet Disney.
3