Sobota, 28. 11. 2015, 11.35
8 let, 10 mesecev
Recept za srečno življenje
Zgolj prijatelji za seks. Nikakor. V troje. Ne, le v dvoje. Petkrat na teden. Ne, petkrat na leto. Analno, oralno, zgolj vaginalno. Samozadovoljuj se. Ne samozadovoljuj se. Poslušaj ljudi okoli sebe. Ne poslušaj jih. Ljudje so dobri. Ljudje so zlobni. Zaupaj. Ne zaupaj. Beri knjige za samopomoč. Nikar jih ne beri. Če boš tak/a, te bo zapustil/a. Moraš to. Tega ne smeš. To je zdravo. To je nezdravo. Denar prinaša srečo. Ne, zgolj nesrečo.
Kaj je prav? Kaj narobe?
Naj nam že nekdo pove recept za srečno življenje!
Prav neverjetno je, kako hitro se zgodi, da ljudje, ki so v osnovi zadovoljni in srečni, ob stalnem zunanjem bombardiranju postajajo zmeraj bolj zmedeni, negotovi in posledično nesrečni. Počasi sami začnejo verjeti, da to, kar čutijo in kar imajo, pravzaprav ni dovolj.
Ali pa, da zagotovo ni dovolj njihovim partnerjem. Človek se lahko hitro ujame v past potrošniške družbe. Partnerstvo, ki je lepo, se znajde v krizi, ker oseba ali osebi začneta eksperimentirati, saj verjameta, da nekaj ni dovolj dobro. Ljudje verjamejo, da verjetno niso zares srečni, saj jim zunanji svet sporoča, da so lahko srečni le pod določenimi pogoji. Če imamo to in tisto, delamo to in tisto, smo taki itn.
Čeprav na vprašanje, ali si zares želite takega eksperimentiranja, odgovorijo, da ne in da so pravzaprav čisto srečni takšni, kakršni so, s tem, kar delajo, kar imajo. Še hitreje pa dobimo odgovorov, da ne bi ničesar spreminjali, če nekoga vprašamo, kaj si misli o svojem partnerju oziroma nekom tretjem.
Pa je to res? Kako grdi? Šteje zgolj zunanjost? Ne vem za vas, a pogosto srečujem starejše gospe, ki so dame v pravem pomenu besede. Lepe, urejene, oblečene svojim letom primerno. Njihov obraz sporoča njihovo življenjsko zgodbo. Lepe so v vsem svojem sijaju in moje mnenje je, da jim v mnogo primerih mlajše generacije ne sežejo niti do kolen. Prišli pa smo tudi tako daleč, da se marsikatera počuti staro in grdo že pri tridesetih ali prej.
Presenečeni pa ljudje kaj hitro vedno znova ugotovijo, da recept, ki naj bi učinkoval čez noč, ne deluje. In za to je kriv nekdo drug. Recept ni bil pravi. Seveda ni bil, saj nekaj, kar deluje za nekoga, ne deluje povsem enako za drugega. Nekomu je všeč eno, drugemu drugo!
Pomembno je le, da je vsak posameznik ustvarjalno kritičen in da si dovoli raziskovati samega sebe, namesto da zgolj brezglavo posnema tisto, kar vidi, sliši ali prebere.
Če bi želeli napisati knjigo z recepti za srečno življenje, bi jo pravzaprav morali napisati za vsakega človeka posebej. Če svojo srečo še iščete, si dovolite začeti pisati svojo knjigo tudi vi. Ob pomoči drugih, a kljub temu sami! Ob tem jo na glas berite tudi svojim bližnjim, da vas bodo lažje in bolje razumeli ter se z vami in ob vas tudi veselili, z vami rasli in se razvijali.