Rast z dopingom!

Povprečna rast indeksov, za katero ne moremo najti razlogov v realnem gospodarstvu ne glede na dejstvo, da borze oziroma trg delnic ponavadi predčasno občutijo dogajanja, ki se v realnem sektorju zgodijo šele nekaj mescev pozneje. Res je, da projekcije za ZDA in Evropsko unijo kažejo postopno, počasno rast, vendar naj bi se, če ne bo večjih političnih pretresov, začele zadeve na gospodarskem področju občutno izboljševati šele proti koncu leta. Zelo nenavadno je, da bi borze vnaprej reagirale na pozitivne obete, in to tako zgodaj. Prezgodaj in nenavadno. Previdnost bi moralo biti leta 2013 zlato pravilo za vse analitike. Italija se politično potaplja, Francija lahko postane eksplozivna, Nemčija pa v drugi polovici leta nestabilna. Izraelski "sprehod" po Iranu in še kakšno džihadsko presenečenje na Bližnjem vzhodu lahko dodatno pokvarijo tudi najobetavnejše slike o finančnem okrevanju in gospodarskem razvoju sveta. Kaj se torej dogaja na borzah? Prva možnost: napačne analize in ocene. V tem primeru bodo borze v kratkem začele padati, prilagodile se bodo tveganjem in dejanskemu stanju na terenu. Druga možnost: smo sredi umetno oblikovane strategije, ki bi pospešila nastanek novega borznega balona, ta pa bi pomagal pri nastanku potencialnih pričakovanj oziroma oddaljitev pričakovanj od realnega stanja in povzročil pozitiven, multipliciran učinek, ki bi nas pripeljal iz krize. Tretja možnost: investitorji se panično osredotočajo na borze v iskanju hitrih dobičkov, potem ko so se državne obveznice, nepremičnine v Evropi in planirane investicije v plin ali nafto izkazale za neatraktivne ali preveč tvegane. Ne da popolnoma izključimo prvo in tretjo možnost, bi v tem trenutku osebno stavil na drugi scenarij. To pomeni, da imajo borze avtoreferencialno strategijo, s katero želijo umetno ustvariti rast. Daleč od tega, da bi analizirali kakšno novost v finančnem svetu, pa je treba razumeti, o kakšnem potencialnem učinku govorimo. Centralni banki ZDA in EU-ja sta v zadnjih mesecih vnesli veliko količino likvidnosti na oba trga, ki pa nikoli ni prišla do realnega gospodarstva. Zato še danes vsak dan govorimo o bančnem krču in ničnih investicijah. Ameriške Zvezne rezerve in Evropska centralna banka nameravata iz sistema izčrpati del likvidnosti. Prevelika količina denarja v obtoku brez učinka pomeni številna odprta tveganja. Vseeno bo denarja ostalo dovolj, da bi se dalo spodbuditi mehanizem avtomatične rasti borznih indeksov. Težko je pomisliti, da bodo investitorji zamudili priložnost spodbujanja špekulativnega balona z ogromno vsoto denarja, ki bo na razpolago po nizki ceni, kar lahko ima dolgoročni učinek! Morali bi biti idioti. Prepričan sem, da si finančni strokovnjaki že manejo roke zaradi prepričanosti, da imajo pred seboj kredibilno možnost za nadpovprečno rast realnega gospodarstva na obeh straneh Atlantskega oceana. Dejansko bi celo našo analizo pripeljali tako daleč, da bi trdili, da centralne banke in zasebni investitorji igrajo koordinirano, zato da bi napisali besedo konec svetovni krizi. Projekt: rast z dopingom! Za banke bi bil takšen scenarij življenjskega pomena. Res je, da stara in nova celina potrebujeta izredno močno spodbudo za zagon zamrznjene ekonomije, in res je, da takšen izhod iz gospodarske krize – prek umetnega borznega balona – povzroči manjšo stopnjo inflacije kot stalno vlivanje likvidnosti na trg ali nakupovanje državnih obveznic, vendar je manever tvegan ne samo zato, ker nadaljujemo način kapitalizma, ki omogoča to, kar smo že pred nekaj časa imenovali finančni fašizem, ampak tudi zato, ker je za takšno rešitev potrebno izredno tesno sodelovanje med primarnimi akterji in bankami vsaj za nadaljnja tri leta.