O poetiki nereda

Vsak bralec teh strani zdaj že ve, da je Nemčija nadvse srečna dežela, v kateri vladajo red, disciplina in protestantska etika. Kar 42 milijonov Nemcev ima delo, gospodarstvo cveti, nihče ne protestira, v Bundestagu ima večino levica … Le kdo bi si vendar lahko zaželel še kaj več? A vendar … Človek je pravzaprav kar v zadregi, kako naj to pove. Morda bi šlo nekako takole: Et in Arcadia ego!, evo me, tudi v Arkadiji sem. Vsi mediji se danes sprašujejo, kako je mogoče, hm, da kar 63 odstotkov Nemk in 52 odstotkov Nemcev trpi zaradi stresa. Nekateri naj bi imeli zaradi tega že danes zdravstvene težave. Jutri bo takšnih zanesljivo še več. O pojutrišnjem zdravstvene zavarovalnice raje ne razmišljajo, ker bi bilo to preveč stresno. Skoraj tretjina ima težave s spancem, četrtina je nervozna in razdražena, 13 % trpi zaradi potrtosti in depresije … Kaj naj človek poreče na to? No, ampak glavni "biser" (ciniki bi verjetno rekli prava češnjica na tej tortici) se vseeno skriva v dejstvu, da "je največji dejavnik stresa pri Nemcih delo – od zaposlenih sta skoraj dve tretjini označili delo kot največji obremenilni dejavnik". Če kdo tega doslej še ni vedel, ima zdaj tukaj dokaz: delo škoduje zdravju! Zgodba o veliki evropski naciji Če človek veliko razmišlja o Nemcih, ga neizogibno začne boleti glava. Ali obstaja na tem svetu morda kakšna nacija, ki bi bila bolj nadarjena za kompliciranje? Cela nemška klasična filozofija je tuhtala in tuhtala o revoluciji, dokler ni prišla nova generacija in z Marxom tuhtala naprej. Slovani so to najprej od strani z zanimanjem opazovali in čakali, na koncu pa od čakanja postali tako živčni, da so revolucijo raje izpeljali kar sami. Kaj pa jim je konec koncev drugega preostalo? Da bo sramota še večja, "narod pesnikov in filozofov" ni znal izpeljati niti atentata na Hitlerja. In kaj, a to naj bi bila zdaj velika zgodovinska nacija!? No, če kaj, potem so Nemci veliki amaterji zgodovine. Zaman torej človek od take nacije pričakuje, da bo zdaj, ko ima končno tudi na papirju neizpodbiten dokaz, da je nacija živčnih razvalin, odšla na ulice in začela terorizirati politike ter jih tako prisilila, da bodo ti začeli terorizirati finančne trge itd. Ne, namesto tega bereš naslove, kot jih res lahko formulirajo samo Nemci – tule je samo en za pokušnjo: "Macht uns der Kapitalismus unglücklich?", ali nas dela kapitalizem nesrečne. Ah, kje pa, kapitalizem pa že ne, za socializem ali komunizem človek ne reče, ampak kapitalizem!?! Apologija kaosa Z Nemci se potemtakem ne splača preveč ukvarjati, saj je danes vsakomur v Evropi jasno, da so v bistvu brezupen primer. Nekaj povsem drugega je, ko človek odpre francoske medije, kjer mu že ob pogledu na naslove zaigra srce: same stavke in protesti, ki jim mediji praktično ne morejo več slediti. V FAZ se že sprašujejo – kako tipično nemško –, ali je Francija morda postala "unregierbar", nevodljiva. Ti Nemci očitno niso sposobni dojeti, da v Franciji začnejo protestirati že otroci v vrtcih, nadaljujejo v šoli, pa potem te veščine izpopolnjujejo na fakultetah itd. Znano je, da tam moški osvoji srce ljubljene ženske najlažje z naštevanjem in podrobnim opisovanjem protestov, ki se jih je udeležil. A to še zdaleč ni vse: znanstveniki še danes ne znajo pojasniti sicer precej znanega fenomena, ko v francoskih bolnišnicah na smrt bolni v trenutku ozdravijo, takoj ko zaslišijo znane glasove ulice. Skratka, dejstvo je, da imajo protesti blažilen učinek na zdravje, ali drugače, so najboljše naravno zdravilo za stres. Vsakdo bo torej najbolj poskrbel za svoje zdravje, če se bo npr. odpovedal teku, temu nesmiselnemu opravilu, ki terja toliko nepotrebnega napora, da si človek ob njem težko požvižgava JLA-koračnice, in začel raje hoditi na proteste. Če bo res prišla trojka, bo za to brez dvoma obilo priložnosti. Vsekakor je čas, da se Slovenija začne zgledovati po zares veliki zgodovinski naciji. Protestantizem je vendar danes tako precenjen. (Če kdo ne verjame, pa naj vpraša predstavnike RKC.) Poleg tega se bo treba sprijazniti z dejstvom, da je mesto nemških Slovanov že dolgo časa oddano Čehom. Mimogrede: kakšna ironija, neprenovljeni komunisti so zdaj tretja najmočnejša stranka v tej državi. Saj človek pravzaprav sploh več ne ve, kaj bi rekel.