Maščevanje malega človeka

Ropotanje na internetu že dolgo obljublja maščevanje slehernika, ki ga imenujejo mali človek (karkoli že to pomeni). To bitje, ponižano in razžaljeno, zatirano in maltretirano, bo vstalo in postalo hlapec Jernej, obdan s plameni maščevanja, ko bodo pred njim bežali tajkuni in politiki, lokalni mogočniki in funkcionarji. Vsaj tako obljubljajo spletne množice.

Primerjalne psihometrične raziskave med narodi so pokazale, da Slovenci izstopamo po agresivnosti (Musek: Psihološki portret Slovencev, 1994), kar je zgodovinsko gledano nujno: majhen narod se mora obdržati na svoji zemlji z vso silo. Hkrati pa so nas skozi zgodovino zdresirali v varno agresivnost: torej tako, ki ni obrnjena proti tujim gospodarjem, ki bi nas lahko iztrebili, marveč proti samim sebi – od večnega tožarjenja in divjaškega prometa prek sosedskih sporov in družinskega nasilja, alkoholizma in samomorov do depresij in vsega, s čimer lahko uničujemo samega sebe in svojega bližnjega. Spletno besnenje je lepo leglo v našo tradicijo: hkrati je agresivno in varno.

Me je pa že dolgo zanimalo, kako bo obljubljena vstaja malega človeka videti v praksi, ne le v komentatorski teoriji. Imel sem srečo, bil sem ji priča in lahko vam poročam. Sredi dneva, eno prometnejših ljubljanskih križišč. Pešci imajo zeleno luč, prehod je poln. Izza vogala pridrvi rešilni avtomobil, sirene tulijo. Pešci se razkropijo, vozilo se naglo približuje. Nato stopi na prehod moški, oblečen ne po najbolj zadnji modi, lahko bi celo rekli slabo. Malo prej na pločniku se je zdel zgrbljen, zdaj pa se je zravnal in ponosno stopa. Mali človek je krenil v akcijo. Počasi in umirjeno hodi čez zebro. Voznik rešilnega avtomobila začne trobiti. Pešec mirno nadaljuje pot. Rešilni avtomobil začne zavirati. Pešec ga ignorira. Rešilni avtomobil obstane tik pred prehodom, voznik trobi, sirene zavijajo. Moški se za trenutek ustavi, obrne proti rešilnemu avtomobilu in prezirljivo pogleda obraza reševalcev. Nato počasi nadaljuje pot. Ko stopi na pločnik, rešilni avtomobil oddrvi.

Kaj sem bil videl? Slovenski trg Tianmen! Kot je neznani kitajski junak golorok stal pred tankom, tako je zdaj slovenski mali človek z lastnim telesom ustavil reševalno vozilo. V tem herojskem dejanju se je utelesila ena glavnih značilnosti slovenstva, varna agresivnost. Besa premoremo dovolj, da ustavimo vozilo, ki ga pojmujemo kot del države, nismo pa bebavi, da bi skakali pod patrie. Skratka, v prihodnjih mesecih lahko pričakujemo širjenje slovenskega načina upora: napadi na predstavnike javnega sektorja, kot so zdravniki, gasilci, reševalci, tudi poštarji (uniforme!), lahko pridejo prav. Pa seveda linčanje kakšnega člana javne uprave tudi ne sme manjkati. Policisti in vojaki so oboroženi, zmerjali jih bomo raje kar po spletu. Prav tako bi se nam lahko maščevali tajkuni, politiki, lokalni mogočniki in funkcionarji, zato dajmo še o njih napisat kaj grdega, a anonimno.