Maribor še ni zrel za ligo prvakov

Seveda ostaja grenak priokus, saj se Mariborčanom ni uspelo prebiti v ligo prvakov, čeprav so ji bili zelo blizu. A Dinamo je, če smo objektivni, zasluženo napredoval in niti sodniki, ki so na drugi tekmi poskrbeli za kar nekaj polemik, niso krivi, da slovenskemu prvaku ni uspelo. Maribor pač še ni zrel za igranje na najvišji ravni, a ima dobro izhodišče, da v prihodnjih letih ponovi sanjsko leto 1999, ko je kot prvi in doslej tudi edini slovenski klub igral med evropsko klubsko nogometno elito.

Logično je, da Mariboru ob naskakovanju lige prvakov ni uspelo. V minuli sezoni je igral v skupinskem delu lige Europa, pa tam pokazal bolj malo. Zdaj je z isto oziroma slabšo zasedbo naskakoval stopničko višje. Igralski kader vijoličastih ni dovolj kakovosten za najvišje domete. Če bi v Ljudskem vrtu ostali vsi, ki so v njem igrali v zadnjih letih (Josip Iličić, Armin Bačinović, Siniša Anđelković …), bi se zdaj verjetno lahko pogovarjali o četrtkovem žrebu skupin lige prvakov, tako pa z nestrpnostjo pričakujemo današnji žreb skupin lige Europa. Tudi to je velik uspeh. Prav tista, ki sta odšla poleti, Dalibor Volaš in Etien Velikonja, sta v tekmah z Dinamom, ki ima nekajkrat večji proračun od Maribora, najbolj manjkala. Zlatko Zahovič ni poskrbel za nogometaše, ki bi ju nadomestili. Vse preveč bremena je ostalo na plečih mladega Roberta Berića in kapetana Marcosa Tavaresa. Menjav praktično ni. Če bi bil mladi Berić v pravi strelski formi, bi se zgodba morda razpletla drugače, tako pa … Tudi liga Europa je lep uspeh, ki bo resda prinesel veliko manj denarja, kot bi ga liga prvakov, a vseeno kar nekaj. V Ljudskem vrtu bomo videli še vsaj tri evropske tekme, morda, če so se vijoličasti iz lanskoletnih izkušenj naučili dovolj, še kakšno več. Za naskok na ligo prvakov v prihodnosti pa bo potrebno še malce okrepiti kader. A že to, da je bil Maribor blizu, je velik korak naprej. Naslednji je vstop v nogometni raj. Pa tudi sijajnega mariborskega občinstva ne gre pozabiti. O Ljudskem vrtu, štadionu, na katerem je vzdušje pravo, nogometno, je Evropa spet slišala. To, da na obeh tekmah, ki sta bili rizičnega značaja, ni bilo incidentov in je vse minilo v športnem vzdušju, pa je velik plus. Kapo dol vsem vpletenim.

Po tekmi z Dinamom v Ljudskem vrtu je bilo zanimivo spremljati komentarje ljudi iz mariborskega kluba. Čeprav je sodnik poskrbel za marsikatero sumljivo odločitev v korist gostov, se po tekmi niso opirali na sojenje in prave razloge za izpad poiskali na igrišču. Pohvalno. Je pa, če povlečemo vzporednico, zanimivo, kako so v zrak skočili ob le eni sporni odločitvi na zadnjem derbiju proti Olimpiji. Ko so zaradi nje na čelu z Zahovičem na noge dvignili celotno nogometno Slovenijo in delali vtis, da gre za zaroto. Pod okriljem UEFA si tega očitno ne upajo, pa čeprav so imeli tokrat več razlogov za takšno početje. Očitno je bilo rjovenje po tekmi z Olimpijo plansko in, kot večkrat poudari Zahovič, le del nogometne folklore. Pa naj bo. Zaradi vseh besed, ki so bile izrečene po derbiju, se je o slovenskem nogometu govorilo veliko več, kot bi se sicer. Tudi to je nogomet.

Še nekaj besed o Muri. Ta je v Evropi odigrala kar osem tekem. Veliko več od vseh pričakovanj. Do tekem z Laziom so Murskosobočani prišli tudi z nekaj sreče, a glede na to, kaj so pokazali na igrišču, so si jo tudi zaslužili. Tudi proti Rimljanom, ki so od njih oddaljeni nekaj nogometnih galaksij, se niso osramotili in dostojno zastopali črno-bele barve. Se bo pa potrebno zdaj, ko je sija evropskih luči konec, potrebno obrniti domačim izzivom. Tam pa je zelo temno. Po sedmih tekmah imajo zgolj točko, potrebno se bo prebuditi, v nasprotnem primeru se utegne zgoditi najbolj črn scenarij. Odhod Mure s prvoligaške scene pa bi bil velik minus za slovenski klubski nogomet. Fazanerija, Mura in pristaši črno-bele barve so zelo poživili slovenski nogomet. Zdelo se je, da se bo z evropskimi uspehi in kar nekaj denarja, ki so ga dobili, stanje popravilo, a za zdaj nič ne kaže, da je tako. Celo drugače. Nadaljevanka z raznoraznimi investitorji, ki pa jih ni od nikoder, dogajanjem v in okoli kluba se je še bolj zapletla. Bo nekdo končno udaril po mizi in stvari uredil? Vsi, ki imamo radi slovenski nogomet, držimo pesti, da se bo to zgodilo.

V Evropi sta Slovenijo zastopala še Celje in Olimpija. Celjani so se spotaknili na prvi oviri, a je bil nasprotnik boljši, bogatejši in izkušenejši. Kljub izpadu so se pokazali v dobri luči in dali vedeti, da v prvenstvu ne bodo avtsajder, kar so pozneje tudi potrdili. Olimpija je brez težav izločila prvega nasprotnika iz Luksemburga, proti norveškemu Tromsoju pa padla po hudem boju. Tudi Ljubljančani si zaslužijo pohvale, čeprav so dosegli veliko manj, kot so lani. A po izpadu iz Evrope se je v Stožicah začel razpad sistema, ki je vrhunec doživel prav v zadnjem tednu.

Upajmo, da se stanje kaj kmalu uredi. Za dobro slovenskega nogometa. No, o tem kdaj drugič, že zdaj pa lahko zaključimo, da je bila letošnja evropska sezona za slovenske klube uspešna, kot le malo katera doslej. Čestitke.