Matevž Tomšič

Torek,
19. 2. 2013,
19.09

Osveženo pred

9 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 19. 2. 2013, 19.09

9 let, 4 mesece

Kulturni boj v slovenskem športu

Matevž Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
T. i. kulturni boj, ki se nanaša na konflikte, povezane z vprašanji ideološke narave, se očitno širi iz politike na tako rekoč vsa družbena področja. Celo v šport.

Tako je nedavni "spopad" med vodjo ekipe Tine Maze Andreo Massijem in trenerjem tehničnih disciplin moške smučarske reprezentance Mitjo Kuncem, ki ga je povzročil "vpad" v radijske frekvence, dobil politične razsežnosti nacionalnega pomena. Izjava drugega, da prvi njega in njegove kolege stalno zmerja s "partizani", je izzvala burne odzive na forumih po vsej deželi. Kunc je s svojim pozitivnim odnosom do partizanstva (kako da "se partizani niso nikoli umikali in bežali") nemudoma v očem zagovornikov "vrednot NOB" postal junak, ki se je pogumno uprl nekemu Italijanu ("varuhi pridobitev" so ga nemudoma začeli zmerjati s "fašistom"), ki je blatil naše "svetle tradicije". Na drugi strani pa je Massi v očeh antikomunistov postal borec zoper "rdeče obarvano" športno (in preostalo) nomenklaturo.

Pri tem ni najbolj problematično samo dejstvo, da se je na najpomembnejšem tekmovanju alpskega smučanja v sezoni zgodil spor (kljub temu da so podobne scene pri nas že kar tradicija). To, kar bode v oči, je njegova ideologizacija oz. – konkretneje – poskus prikrivanja lastnih napak oz. neprofesionalnosti z ideološko diskvalifikacijo nasprotnika. To je že dolgo prisotno na političnem prizorišču, a se prenaša tudi pa področja, ki s politiko sicer ne bi smela imeti nobene zveze. Ko se nekomu zalomi, ko postane neuspešnost njegovega početja evidentna, v svoj bran razvije zastavo "idejne pravovernosti" v slogu: morda sem res totalno nesposoben, a sem vseeno "naš". S čimer lahko računa na podporo dobršnega dela javnosti. Realne težave pa se pomete pod preprogo.

In če se ozremo na razmere v slovenskem alpskem smučanju: dejstvo je, da v ekipi Tine Maze stvari dobro delujejo, v "uradni" slovenski reprezentanci pa pač ne. Prva dosega vrhunske rezultate, medtem ko preostalo smučanje že več let stagnira (če se blago izrazimo) in je daleč od časov stare slave. Tako da je očitno težava pri tistih, pod taktirko katerih se tudi nekdanji svetovni mladinski prvaki s težavo uvrščajo v prvo trideseterico na tekmah svetovnega pokala. In sklicevanje na partizanski boj zagotovo ne bo prineslo rešitve težav.

Simptomatično je tudi, da je bila Tina Maze s svojo ekipo ob vseh svojih izjemnih dosežkih (kakršnih je zelo malo v zgodovini slovenskega športa) ena od najpogosteje kritiziranih športnih osebnosti. Največkrat se je kot razlog za to navajalo "težaven značaj" nje in vodje njene ekipe Massija. Vendar pravi razlog za to ni v kakšnih osebnostnih muhah, ampak v pristopu in načinu dela. Samostojnost, perfekcionizem in ambicioznost, ki jih gojita Mazejeva in Massi, so lastnosti, ki so zelo tuje številnim odločevalcem ne samo v smučanju, ampak tudi na večini drugih področij. In ne samo njim. To so namreč značilne "kapitalistične" lastnosti, ki mnogim Slovencem niso ravno ljube, saj je za njih cilj eksistenca v varnem zavetju skupnosti enakih, nad katero bedi "mati država". Tisti, ki izstopajo iz povprečja in se nočejo podrediti "skupnoskledarskemu" duhu, so tako za marsikoga moteči.