Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Miha Mazzini (primerno za TOP 2)

Četrtek,
12. 12. 2013,
17.18

Osveženo pred

7 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 12. 12. 2013, 17.18

7 let

Krasti so začeli tudi dobrodelnost

Miha Mazzini (primerno za TOP 2)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Zna biti, da sem prejšnji mesec stranki SDS plačal članarino.

Pot, ki je pripeljala do tega, pa je dolga in zavita. V začetku novembra sta društvo UP in skupina EJGA objavila poziv za pomoč družini Trobec z Jesenic, ki so jo hoteli vreči na cesto zaradi neplačanih računov. Nakazal sem nekaj denarja in o tem težko pišem, moram reči. Zdi se mi, da je darovanje vsaj nekaj odstotkov zaslužka del osnovne duševne higiene in o tem ne bi smeli razpravljati ali govoriti, temveč bi morali to množično početi. Pomembno pa je, da je več kot 50 jeseniških prostovoljcev organiziralo dobrodelni bazar in krenilo zbirat prispevke. In še pomembneje je, kako mešana družba se je zbrala. Kot zapiše komentatorka na spletni strani: "EJGA smo Slovenci, Hrvati, muslimani, Srbi, Albanci, Makedonci, celo dama iz Singapurja je zraven …" Družina je potrebovala nekaj manj kot tri tisoč evrov, dobrotniki pa so zbrali 3.726 evrov in zgodba se je očitno srečno končala. Medijska pitana raca Potem pa smo lahko prebrali članek z naslovom Anton in Krista Trobec iz Jesenic: SDS dejansko pomaga malemu človeku!, v katerem piše, da je lokalni strankarski vodja Žiga Jereb obiskal nesrečnike in "upokojencema najprej prinesel paket pomoči, sledila je še manjša donacija". Obisk je vodil do katarze: "Anton in Krista sta se ganjena zaradi takojšnje odzivnosti Slovenske demokratske stranke pred dnevi celo včlanila vanjo." Pri tem sta izjavila: "Še obstajajo politične stranke, ki niso same sebi namen. SDS dejansko pomaga malemu človeku!" Stranka SDS je nakazala 200 evrov, tistih 3.726 evrov, torej skoraj devetnajstkrat več, ni omenjenih v številki, marveč le v slutnji sveta, ki nepomembno obstaja zunaj politike: "Prav tako so že nekateri drugi posamezniki nakazali zneske na njun račun." Pazite: posamezniki! Ne društvo, ne skupina, ne organizirani prostovoljci, temveč atomizirani in neorganizirani delci. Veseli me, da naše stranke dobivajo člane tudi iz revnejših slojev, saj so ti vse bolj številčni, a v članku ni omenjeno, da bi svet SDS zakonca Trobec oprostil plačila članarine (5. člen statuta), zaradi česar obstaja možnost, da je ravno moje dobrodelno nakazilo odromalo v strankarsko blagajno. Propaganda Ne morem vedeti, ali je stisko nesrečnikov kot priložnost za propagandno akcijo zavohal lokalni šef strankinega občinskega odbora ali gre za novo politiko, a glede na to, da tisti v Ljubljani niso komentirali delovanja jeseniškega oddelka, bo očitno veljalo zadnje. Preden po sledeh SDS krenejo tudi druge stranke, moram javno izraziti svoje nestrinjanje iz več razlogov. Prvi: ne dvomim o tem, da je tovrstna propaganda uspešna pri že prepričanih članih, ki so dosegli raven vernika, kaj pa pri preostalih? Pokažete lačnemu hrano in list, ki naj ga podpiše – seveda ga bo! Kaj sledi? Lovljenje novih članov po puščavi s steklenico vode v roki? Drugi, pomembnejši: politične stranke se z dobrodelnostjo ne bi smele ukvarjati, ker je to priznanje lastne nesposobnosti in poraza. Politika mora namreč ustvarjati pogoje, da dobrodelnost sploh ne bo potrebna. Kar pomeni, da si politične in dobrodelne organizacije nasprotujejo – če politika uspešno odpravi vzroke, dobrodelne organizacije lahko mirno zaprejo vrata. Tretji, znamenja in obeti, ki jih s tem politične stranke dajejo, so napačni. Kot bi hoteli reči, da imajo za nas, državljane, slabo in dobro novico. Slaba je ta, da so šli v maloro gospodarstvo, znanost, kultura, izobraževanje, država, skratka vse, nad čemer politika drži roke. Dobra novica pa je, da bomo, ko nas bodo upniki prišli vreč na cesto, od strank dobili paket s hrano in 200 evrov. Hvala, ampak raje bi imel boljše pogoje za življenje in delo, vredno človeka. Četrti, živimo v državi, kjer imajo ljudje občutek, da so jim ukradli delo, ponos, državo, (dodajte, kar želite) ... In ko se državljani končno samoorganizirajo in dosežejo uspeh – hops, pride politična stranka in ga ukrade. Mediji namreč ostanejo v arhivih in ko bodo zgodovinarji pisali o tem času, ne bo nikjer 50 prostovoljcev in dobrodelnega bazarja, na zgodovinskih straneh bo stal le Žiga Jereb, SDS, s paketom v roki. Skratka, če ostanemo tiho, omogočamo, da bodo naši potomci mislili o nas slabše, kot si zaslužimo.

Napad na temelje slovenstva Najhujše pa je, da je so ukradeni rezultati dobrodelne akcije največji mogoči napad na slovenstvo, izvedla pa ga je ravno stranka, ki naj bi ga najbolj branila. Kot sem že pisal, je slovenstvo družba negativne selekcije, strokovno imenovana družba "reverse control dominance", v kateri je ideal uravnilovka, izstopanje po sposobnostih pa največji greh.

Te družbe se večino časa ukvarjajo ravno z zatiranjem sposobnih. A zakaj bi taka družba obstala? Večini članov mora torej ponujati ugodnosti, da jo vzdržujejo. Kot negativna selekcija zatira uspešne, vneto skrbi za tiste, ki jim spodleti – torej člani družbe lahko računajo na to, da jim bodo preostali pomagali, če jim bo šlo slabo.

Za povrhu dodajmo še prislovično slovensko pasivnost: stalno čakamo, da bodo zadeve namesto nas uredili drugi. Pač narod pod tujo oblastjo, kjer so Gospodarji za vse poskrbeli in je bila samoiniciativnost celo nevarna. Ljudje čakajo službe, stanovanja, srečno življenje in vse je stvar drugih – nedavno smo lahko brali, da si nezaposleni v Sloveniji najbolj želijo botra, ki jim bo "rihtal" stvari. Resno. Božiček bi očitno moral ostati kar 365 dni neprestano ob strani našemu človeku.

Sredi vsesplošne pasivnosti je ravno pomoč siromakom edina dovoljena oblika aktivnosti. Tu se tlačanska družba pasivnosti sreča z družbo negativne selekcije in skupaj najdeta svetlo izjemo: pomoč bližnjemu.

To je v resnici edino družbena vez, ki nas veže, in edino, na kar smo upravičeno ponosni.

In ko se končno spravimo k delovanju, pride politična stranka in nam ukrade še zadnjo svetlo točko, našo dobrodelnost.

Kar stori ravno na Jesenicah, v mestu, ki se je desetletja valjalo v pasivnosti. In ko se je v glavah domačinov končno začel dogajati premik k ukrepanju, so se politične stranke najprej ustrašile sadov tujega dela, zdaj pa ga hočejo ukrasti.

Če Slovenci nismo rekli ne kraji države, je čas, da zase obdržimo vsaj dobrodelnost. V družbi negativne selekcije jo bomo še krvavo potrebovali.

Ne spreglejte