Ko se vsi ukvarjajo z malo Slovenijo

Bravo! Pa tako malo je bilo treba, kajne? Kaj malo, nič. Skoraj vse oči so uprte v malo dolino šentflorjansko. Ne čisto vse, to je le treba priznati, pa vendar ... Da ne bo pomote, ne samo zaradi Urške(niti premierjeve) Žolnir, ki je po ''iponsko'' pometla s svojimi nasprotnicami, čestitam iz vsega srca , res si carica, Urška, ampak zaradi gospodarskih razmer v deželici, ki menda vse bolj zaskrbljujejo velike, pa očitno tudi malo manj velike (beri) naše nekdanje bratske republike. Slovenija se je s svojo globoko krizo in s padanjem bonitetne ocene znašla v srčiki zanimanja tujih medijev, pa ne samo njih? Kaj Grčija, Španija ali pa sosednja Italija, kjer pod taktirko super Maria odločno sprejemajo varčevalne ukrepe, zdaj je največji problem Slovenija. Mala Slovenija je velik problem EU?

Kako si sicer drugače v zadnjih dneh in tednih racionalno razložiti množično pisanje tujih medijev, ki nas že vidijo v grški ''opravi'', ko moledujemo za finančno pomoč bruseljske birokrate. Nemški Spiegel je šel celo tako daleč, da je reševalce evra opomnil, da bi se morali bati za Slovenijo. Deželica naj bi bila nova sicer mala evrska tempirana bomba? Pa ja ne … Britanski Financial Times je že napovedal, da bo deželica najbrž naslednja, ki bo zaprosila za pomoč. Nemški Franfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) pa je v svoji znani maniri Slovenijo označil kot Španijo srednje Evrope. Ojoj? Kaj pa skoraj bankrotirana Madžarska, brez težav ni tudi sosednja Avstrija, da o približajoči se novi članici EU Hrvaški sploh ne izgubljamo besed. Kaj pa oni? Nič! Naši južni sosedje veselo ''žgejo'', da je Slovenija tik pred kolapsom. Verjamem, da bi oni to še kako radi doživeli...

Še bolj odločno nas pokopavajo naši srbski "prijatelji". Zadnjič sem na enem od srbskih spletnih portalov ob objavi julijske deflacije pri nas (podatke je seveda objavil naš statistični urad) lahko prebral, da cene v Slovenije skokovito rastejo in se skorajda že bliža konec ...Nisem prepričan, da se to ne bo prej zgodilo prav njim?

Slovenija je, kot kaže, postala vseevropski, da ne rečem celo globalni problem. Tako vsaj razumem pisanje številnih tujih medijev. Mala Slovenija, ki je velikokrat (največkrat) nihče ne jemlje resno, kaj šele upošteva, je zdaj v središču. Ne najbolj zadolžena članica EU, katere javni dolg je res da še vedno pod evropskim povprečjem, konkurenčnost našega gospodarstva pa iz dneva v dan vse nižja, bo kaj lahko postala naslednja padla evrska domina, ki bo morala zaprositi za finančno pomoč in se spokoriti pred Brusljem. Kajpak se aktualna vlada vsaj za zdaj omenjene možnosti otepa še kot hudič križa. Koliko časa še? Do septembra, oktobra …

Kaj lahko zdaj sploh stori vlada in pristojni finančni minister Janez Šušteršič, ki se mu je kot prvemu finančnemu ministru pri nas (vedno je nekdo prvi!) zgodilo, da so mu padla izhodišča za pripravo proračunov za prihodnji dve leti. Najprej mora sploh dojeti kje je in kam gre Slovenija, pa da denarja preprosto ni! Možnost dodatnih proračunskih rezov je tudi skorajda nična. Tako želenega zagona gospodarstva ni od nikoder, prav tako kot tudi tujih naložbenikov ne. Kaj storiti? Gotovo vlada lahko zviša DDV (in da končno prav tudi premierskemu kandidatu Zoranu Jankoviću, ki je to že večkrat predlagal) in malo obogati zelo prazno državno blagajno. Ampak to bo veliko premalo. Nisem tudi prepričan, da bi ali celo bo v ustavo zapisano zlato fiskalno pravilo ali novi Slovenski državni holding rešilo glavnino naših težav. Kaj torej? Bomo raje še naprej v središču medijskega zanimanja in z začudenjem spremljali nadaljne zniževanje bonitetne ocene naše države ter opozorila Bruslja? Ja, ampak tudi olimpijskih iger v Londonu bo enkrat konec. Enkrat je vsega konec...