Ko ni več nacionalnega interesa …

Verjamem, da vsi še niste pozabili začetkov zgodbe o nacionalnem interesu in Pivovarni Union? Interbrew se je pred skoraj desetletjem, v tistem času je bil drugi oziroma tretji globalni pivovarski koncern na svetu, tudi ob "pomoči" tedanje Unionove uprave ogrel za ljubljansko pivovarno. Belgijci so bili zanjo pripravljeni "odkartati" tudi dobro ceno in seveda naivno verjeli, da bo tudi posel v Sloveniji mala malica, uspešno so namreč že prevzemali tudi v soseščini. Zagrebačka Pivovara, Nikšićka Pivara … Pa so očitno tudi preveč vase prepričani Belgijci, ki so verjeli v transparentnost postopka prodaje, na koncu spoznali, da so se na njihovo veliko žalost zmotili in dolgih nosov zapuščali Slovenijo. Zgodil se je nacionalni interes …

Laški pivovarji so prevzeli Union, z njim dobili še Fructal, ki so ga Ljubljančani že prej malce na silo "pospravili" pod svojo streho, Laščani pa so že prej "pobasali" Vital Mestinje in Radensko. Krog je bil sklenjen in slovenska industrija pijač – tudi z "žegnom" tedanje Ropove vlade – je bila rojena. Potem se je v času Janševe vlade zgodil veliki pok Boška Šrota in posledice so jasne: prezadolžena Pivovarna Laško s skoraj pol milijarde evrov dolga. Fructal bo prodan srbskemu Nektarju, skoraj četrtina Mercatorja, ki jo imajo Laščani, pa zelo verjetno prav hrvaškemu Agrokorju. Predstavniki pogajalcev slednjega so že tako blizu dogovora ob seveda najvišji ceni,ki so jo ponudili za Mercatorjevo delnico , da že prepričujejo slovenske proizvajalce, koliko let bodo na policah Mercatorja še lahko njihovi izdelki … Aja? Si lahko mislite? Še pred leti bi bila to misija nemogoče! Takrat so zato tudi v domači politiki številni odločno nasprotovali, da bi najboljši sosed končal v rokah največjega hrvaškega tajkuna Ivice Todorića.

Zdaj pa je drugače! Ja, časovna in še bolj finančna dimenzija, ko se gospodarstvo in naša največja državna banka NLB vse bolj potapljata, je gotovo popolnoma drugačna. Laščani brez prodaje Mercatorja preprosto ne morejo preživeti! Državne banke NLB, NKBM in Abanka, ki so zelo radodarno "kreditirale" Šrotovo menedžersko avanturo, pa bodo s skupno prodajo skoraj osemnajstih odstotkov najboljšega soseda, vsaj deloma "očistile" svoje klavrne bilance in malenkost izboljšale svojo kapitalsko ustreznost. Zato pa mora pasti prva domina - Mercator! Drugače ne gre!

Ja kaj pa nacionalni interes najboljšega soseda? Čigav že? Ko ni denarja, očitno tudi nacionalnega interesa ni! Čeprav nekateri še vedno mencajo, kako preprečiti, da bi Mercator postal "filiala" Agrokorja. Je prodaja Mercatorja res dokončna rešitev za prezadolženo Pivovarno Laško? Nikakor ne! Bo pa zajeten kup milijončkov dodobra popravil kapitalsko ustreznost – "slovenske industrije pijač." Ampak nacionalni interes je s prodajo Fructala tudi v tej industriji pijač že dokončno pokopan. Kje ste pa zdaj nacionalni rešitelji? Žalostno! In na koncu vse tiho je bilo, kot je v takih primerih že kar običajno: tudi Boško Šrot s svojimi bančnimi prijatelji, ki so mu omogočali lastniški salta mortale, je raje tiho...Kaj pa zdaj?