Kaj je ostalo od načel?

Tisti, ki zdaj predstavljajo novo vladajočo garnituro, nam napovedujejo drugačno politiko, drugačen način vladanja. Na nek način lahko v to verjamemo. Vendar žal ne v pozitivnem smislu. Ta koalicija je namreč nastala na podlagi oportunizma in prelomljenih načel. Dve nekdanji vladni stranki, Državljanska lista in DeSUS, sta s tem, ko sta se povezali z Jankovićevo Pozitivno Slovenijo, ne da bi ta odstopil kot ljubljanski župan, demonstrirali vrhunsko dvoličnost – prej sta namreč zaradi Janševega vztrajanja na premierskem mestu izstopili iz njegove vlade. Socialni demokrati, ki so še pred kratkim vehementno zatrjevali, da so zanje edina sprejemljiva pot predčasne volitve, so nanje očitno pozabili (čeprav bi jih lahko mirno dosegli: vse, kar bi bilo treba, je to, da ne bi podprli nove vlade). Zmagovalka razbitja Janševe vlade je tako prav Jankovićeva stranka, saj se je izognila propadu, ki bi se ji skoraj zanesljivo zgodil na predčasnih volitvah, ob tem pa ji je uspelo "rešiti kožo" svojemu ustanovitelju. Prav sprevrženo je, ko zdaj Virant pompozno razlaga, kako so z oblikovanjem koalicije odpravili politično krizo. Tisti, ki je sam to krizo povzročil, se zdaj predstavlja za njenega rešitelja. To je približno tako, kot če bi si piroman pripisoval zasluge za gašenje požara, ki ga je sam povzročil. Odsotnost načel se odraža v odsotnosti skupnih programskih usmeritev. Tisto, kar nam prihajajoča vlada ponuja kot svoj program, je skupek visoko donečih besed in floskul, brez konsistentnosti, brez jasnih utemeljitev, brez vizije. Kako si vendar zamišljajo konsolidacijo finančnega stanja, če pa vseskozi ponavljajo pomen javnega sektorja? Tudi v t. i. koalicijskih pogajanjih so bili vsebinski vidiki precej nepomembni. Šlo je predvsem za prerivanje, kdo bo dobil večji in bolj slasten kos kolača. In nikakor ne za načela. Ta se je dalo zlahka zamenjati za nadzor nad kakšnim dobičkonosnim fevdom, recimo energetiko. V teh dneh se na veliko razlaga, kako med ključnima "krojačema" nove koalicije, tj. med Bratuškovo in Virantom, vlada "pozitivna energija". Čeprav gre za medijski spin, lahko temu v precejšnji meri verjamemo. Ta dva politika sta si namreč v marsičem podobna. Gre za osebi brez svetovnonazorskega prepričanja, ki svoja ravnanja oportunistično prilagajata okoliščinam. In takšni sta tudi njuni stranki. Pozitivni Sloveniji je dajala pečat prepoznavnosti močna osebnost Zorana Jankovića, sicer pa kakšnega programskega profila nikoli ni imela. Državljanski listi so dajale barvo ideje klasičnega liberalizma, ki jih je zagovarjala struja, zbrana okoli nekdanjega podpredsednika stranke Šušteršiča. Vendar je ta liberalna struja postala izrazito marginalizirana (nekateri njeni člani so iz stranke že izstopili, za preostale je vprašanje, koliko časa bodo še vztrajali). Tako da bi se zdaj ti dve stranki lahko mirno združili. Med njima ni več nobenih bistvenih vsebinskih razlik. V obeh prevladuje rentniška logika.