Dvaindvajsete zimske olimpijske igre so tako rekoč pred vrati.
Kot je že skorajda tradicija, so v soju žarometov nihajoče forme vrhunskih športnikov, bojkot vidnih političnih obrazov ter "višje" družbene teme, kot so spoštovanje človekovih pravic. V ozadju vsakih olimpijskih iger pa poteka svojevrstna tehnološka revolucija, ki niha med znanstveno fantastiko in komedijo, ne manjka pa niti bizarnih podrobnosti, ki dodatno razvedrijo olimpijski duh.
Bržkone medijsko najbolj izpostavljen olimpijski simbol je, vsaj v teoriji, večno goreč olimpijski ogenj, ki roma iz "izvirne" Grčije do lokacije aktualnih olimpijskih iger. Pravljična nota nikoli ugasnjenega ognja je točno to – pravljična. Dejanski ogenj vedno prižgejo le nekaj mesecev pred olimpijskimi igrami. Navzlic razvijajoči se tehnologiji – vsaj glede na zadnja dogajanja – še nismo razvili adekvatne tehnologije za realizacijo te pravljice.
Ogenj v srcu
Bakla, ki potuje proti Sočiju, je po poročanju številnih (seveda neruskih) medijev do zdaj ugasnila več kot štiridesetkrat, k ponovnemu prižigu pa so pogosto pripomogli naključni prisotni s svojimi vžigalniki. Enega zadnjih nosilcev je pretekli teden po končani etapi – okoli 200 metrov – pokončal infarkt. Ognjeni vrhunec pa se je nedavno odvil tudi v sibirskem mestu Abakan, kjer je aktualnemu nosilcu uspelo z olimpijskim ognjem zažgati kar samega sebe. Toliko o olimpijskem duhu. Napredek v dizajnu in gorilni tehnologiji bakel, ki so na tokrat res ambiciozni poti romale celo v vesolje, očitno ni dovolj za zahtevno (rusko) klimatsko in družbeno okolje.
"All seeing eye"
Olimpijska bakla je seveda med najbolj simboličnimi "tehničnimi" orodji, ki prispevajo k vsakič boljši izkušnji za gledalce, a še zdaleč ni edini. Že v Londonu je debitiral sistem EyeVision, ki je športnim navdušencem ponudil pogled kar iz (do) 33 različnih strateško nameščenih kamer na mestu dogajanja. Med bolj inovativne videoelemente gotovo spada tudi DiveCam, ki je pri skokih v vodo "padla" skupaj s tekmovalcem/-ko do samega dna bazena in gledalcem ponudila neprestani pogled v umetnost tega, pogosto prezrtega, vodnega športa.
Nazaj k naravi
Tudi v Sočiju bomo priča več zavidanja vrednim inovacijam. Ob drsalnih in smučarskih progah bodo organizatorji na vsakih 30 metrov postavili vrhunske videokamere, ki bodo hkrati spremljale stanje pripravljenosti proge ter omogočale celosten pregled nad progo in s tem nemoten potek tekmovanja. Tudi osrednja arena, Bolshoi, je po svoje čudež tehnike. Eminenten objekt bo z vidika zagotavljanja električne energije povsem samozadosten, saj je streha objekta v celoti prekrita s sončnimi akumulatorji. Za tovrstne objekte ne vedno čudežno akustiko so tokrat dosegli z inovativno uporabo sedežev, ki so prekriti s posebnim blagom, ki po eni strani skrbi za udobje in toploto obiskovalcev, po drugi pa absorbira zvok.
Vrnitev v prihodnost
Vsaj za mnoge športne funkcionarje pa je pogled usmerjen že v leto 2020, ko bo poletne olimpijske igre gostila japonska prestolnica Tokio. Tehnološke inovacije in visoka tehnologija so tako rekoč neločljive od Japonske, zato je določena količina presenečenj praktično zagotovljena. Medtem ko je za Evropejce relativno nov videostandard 4K (štirikratnik ločljivosti Full HD) na Japonskem že klasika, bo njihova nacionalna televizija za čas olimpijskih iger pripravljena na naslednjo stopnjo – 8K oziroma Super Hi-Vision, s čimer bomo lahko šport opazovali s kar 16-krat več podrobnostmi kot danes.
Človek v ozadju
Vedno avantgardni mobilni operater NTT DoCoMo se prav tako pripravlja na nov mejnik – mobilno omrežje 5G, ki bo uporabnikom ponudil prenos podatkov s hitrostmi od 1 do 10 Gbps. Čeprav za zdaj bolj laboratorijski koncept, lahko računamo, da bo v teh nekaj letih koncept postal realnost. Tudi za prevoz bo poskrbljeno v pravem futurističnem slogu. Nissan snuje avtonomna vozila, opremljena s petimi kamerami, petimi laserskimi senzorji in bazo zemljevidov, ki bodo do 2020 pripravljena na veliki debi.
Viri : New York Times, The Guardian, HowStuffWorks, brighthubeducation.com, Washington times,
3
