Lani takle čas je z roba vesolja, natančneje z višine 39 kilometrov skočil Felix Baumgartner.
Pri svojem prostem padanju je presegel zvočno hitrost, Avstrija pa je z njim po alpinistu Reinholdu Messnerju, ki je kar nekajkrat premaknil človeške meje, recimo z osvojitvijo Mount Everesta brez dodatnega kisika, dobila še drugega ultimativnega ekstremista našega časa. Njegova biografija, Kralj neba, je izšla tudi pri nas.
Če se je Baumgartner dvignil 39 km visoko, je Alfonso Cuarón nedavno igralca Georgea Clooneyja in Sandro Bullock poslal kar 600 kilometrov visoko v Zemljino orbito. Alfonso kdo? No, seveda, Alfonso Cuarón, mehiški filmski režiser, tudi pri nas znan po filmih, kot so Jaz pa tebi mamo (2001), tretjem delu Harryja Potterja (2004) in pa umetelni znanstvenofantastični srhljivki Otroci človeštva (2006).
Sedem let za sanjski ego projekt
Po Otrocih človeštva pred sedmimi leti se je Cuarón, navdihnjen s prihajajočimi možnostmi 3D-filma, odločil, da se nasloni nazaj in razvije res unikaten, prelomen, tvegan in drag filmski projekt. Art verzija Jamesa Camerona. Hollywoodska, seveda. Težko bi si postavil več omejitev, kot si jih je, saj se ga je namenil posneti zgolj z dvema igralcema, ki bosta večino časa preživela v skafandrih, dogajal pa se bo v zemeljski orbiti in še v breztežnostnem prostoru za povrh. Filmu je bilo naslov Gravitacija.
Seveda pa ni šlo tako zlahka. Predračun Gravitacije je bil ocenjen na sto milijonov dolarjev in studijski direktorji Universala, kjer je bil projekt parkiran, so se bali dati zeleno luč. Bi bili vi pripravljeni odobriti tako zgodbo, od njenega uspeha v kinu pa bi bila odvisna vaša služba, če imate kot alternativo na razpolago npr. šesti del Hitrih in drznih. Ali pa sedmi?
Tako se zadeva nekaj let ni nikamor premaknila, Cuarón pa je vztrajal v svoji "avtorski" viziji in se kakega drugega filma v tem vmesnem času kot režiser ni niti pritaknil. Na Gravitacijo je stavil vse. Nazadnje se je pred tremi leti opogumil Warner Bros, odkupil projekt od Universala ter ga poslal v orbito.
George Clooney in Sandra Bullock
Kar nekaj dilem je bilo tudi okoli zasedbe vlog. Pri ženskah so se, približno v tem vrstnem redu, izmenjale Angelina Jolie, francoska oskarjevka Marion Cottilard, za njo pa še Scarlett Johansson in Blake Lively. Ko je oskarja za Črnega laboda dobila Natalie Portman, ji je bila vloga ponujena brez avdicijskega preizkusa. Nikjer se ni izšlo.
Tudi pri moški vlogi so bile težave. Dolgo časa jo je zasedal Robert Downey jr., a je potem moral odstopiti zaradi tega, ker se je vse skupaj preveč zavleklo, on pa je imel na sporedu že druga snemanja. Kazalo je celo na to, da bo projekt ostal v "razvojnem peklu", kot popularno rečejo v Hollywoodu, če pri kakem razvpitem filmu na koncu iz takih ali drugačnih razlogov ne pride do njegove realizacije.
Na koncu sta pred dvema letoma pogodbe podpisala George Clooney in Sandra Bullock. George Clooney, eden najbolj seksi moških na svetu, najbolj zaželeni samec na tem planetu, skoraj ves čas v skafandru in v orbiti okoli Zemlje, tako da njegov obraz, obraz Matta Kowalskega, vidimo edino skozi vizir čelade? In Sandra Bullock kot znanstvenica Ryan Stone, ki na Zemlji nima nikogar, ki bi gledal gor k njej in ki nima pravega motiva za življenje, saj je njena hčerka že pred leti doživela smrtno nesrečo. Bo to šlo? Bo to res kdo gledal?
Benetke kot nova dilema
Gravitacija je nedavno odprla letošnji beneški festival. Gledalci so bili navdušeni, kritiki prav tako. Intimna zgodba o zapletu pri popravilu Hubblovega teleskopa, ki se sprevrže v galaktično katastrofo, je pridobila na pomenu in odmevu.
A vendar, obiskovalci beneškega festivala so specifični. Tam so cinefili, ki trzajo na produkcijsko in vsebinsko filmsko inovativnost, ta pa običajnega občinstva večinoma ne zanima. Je to, kar je dovolj dobro za festivalsko občinstvo, tudi dovolj atraktivno za širše gledalstvo, je bilo tako glavno vprašanje pred začetkom rednega predvajanja. Bo Cuarónu, enemu najbolj inteligentnih režiserjev našega časa, Mehičanu, ki je Hollywoodu znal prodati svoje zamisli, uspelo ustvarjalno preživeti v vedno brutalnem mestu angelov?
Privoščil sem mu to, saj ga pozorno spremljam že več kot desetletje. Predstavljal sem si ga, kako se je nekega dne naslonil nazaj in si rekel, da bo posnel ultra visoko tehnološki film z zgolj dvema igralcema, ki se dogaja v vesolju. Predmeti bodo lebdeli v trirazsežnostnem prostoru brez teže, zgodbo pa bo poganjala akcija in želja glavnih junakov po preživetju, se je nasmihal sam pri sebi. Ja, to bom naredil!
Pred časom sem si ga ogledal in moram priznati, da mu je uspelo. Nisem pa si mislil, da mu bo uspelo v tako velikem stilu. Gravitacija je v samo nekaj dneh prikazovanja po Ameriki postala hit. V nekaj tednih bo pokrila vse stroške. Američani so še enkrat dokazali, da ne trzajo samo na lahkotne poletne uspešnice, ampak jih zlahka pritegne tudi nekaj novega in nekonvencionalnega. Vesolje je itak njihova tema, prevlada v njem prav tako. Hollywood je še enkrat dokazal, da se vedno znova zmore kreativno oplajati z najboljšimi ustvarjalci z vsega sveta. Cuarón bo lahko še naprej delal tisto, kar si bo zamislil.
To je majhen korak za človeštvo, a velik za človeka.