Nedelja, 2. 8. 2026, 4.00
3 ure, 42 minut
Država Klukec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,92
Posnetek je iz gradu, ki ga je leta 1998 kupil H.R. Giger. Giger je na sliki desno. Njegova domišljija je pomembno zaznamovala film 8. potnik. Alien.
Podjetje Progros, ki je delavcem ostalo dolžno več deset tisoč evrov, še toliko pa državi, je ogledalo neresnosti naših oblasti in deloma tudi medijev. Kaže nas kot kljukce, ki vpijemo, ne rešujemo pa težav nikogar. Ne delavcev in ne države. Le drobec zapletov je bil, ko je Boris Mijič Roku Snežiču nedavno podaril to podjetje, Snežič ga je preimenovanega v Klukec in sporočil, da ga je pripravljen prepustiti šefu Levice Luki Mescu, ki se je prej javno hvalil, kako bo prevzel v last Snežičeve podjetje, če ta ne bo poplačal sodnih stroškov, ki so nastali, ko je Snežič Mesca neuspešno tožil zaradi zmerjanja.
Pokazalo se je, da Mesec Klukca noče. Politiki se zmerjajo in tožarijo, problemov pa ne rešujejo. Progros delavcev ni plačeval v času prejšnje vlade, ko je bil minister za delo prav Mesec. Iz časov prejšnje vlade so tudi neplačane obveznosti državi. Zaradi obojega bi morali goreti alarmi med finančnim ministrstvom (finančno upravo), ministrstvom za delo in ministrstvom za gospodarstvo, ki ga je vodil Matjaž Han. Državo imamo, da v primerih, ko so prizadeti šibki, posreduje. Stranka Levica je oblast prevzela z retoriko boja proti izkoriščanju delavcev, omejitve prekarnega dela in večji zaščiti šibkejših. Progros kaže, da jim je spodletelo. Namesto države se na koncu pojavi nekakšna delavska svetovalnica, ki jo vodi politični aktivist Levice Gregor Lukić, ki glasno robanti. Nevladni politični aktivisti se od državnih ustanov, denimo inšpekcije ministrstva za delo, razlikujejo po tem, da problemov v resnici ne morejo reševati: ne morejo res zaščititi delavcev, in če gre za serijske prevare, tisočkrat večjim smo bili že priča pri družinskem podjetju Zorana Jankovića, tudi ne morejo spremeniti pravne ureditve, da bi zlorabe onemogočili. Delavska svetovalnica ne more opraviti dela, ki bi ga v normalni državi morali državni organi (inšpekcija, policija, tožilstvo). Lahko pa odvračajo pozornost od nedelovanja državnih institucij.
Po ministrstvih se pogosto izgovarjajo na pomanjkanje kadrov na inšpektoratih, zapletene postopke in še vse mogoče. A naloga politike je prav to – spremeniti zakonodajo in zagotoviti vire, da se zlorabe onemogočijo. In ne prenos dela vlade na nevladnike, ki ga ti ne morejo opraviti, ker nimajo pristojnosti države. Koliko je uspelo prejšnji vladi, ki je na svoje prapore dvignila delavske pravice, vidimo. Za lastno neuspešnost in ravnanje družine poslanca stranke Resni.ca pa zdaj obtožujejo celo stranke nove vladne koalicije, ki so to dediščino podedovale. Kar se lahko prime, če mediji prikrijejo preteklost.
Podobne značilnosti ima tudi druga "velika" medijska zgodba tedna, povezana z Resni.co, ko smo na vrhu največjih spletnih portalov prebirali, kako so novinarji neuradno izvrtali, da bodo stranke z leve predlagale odstavitev šefa Resni.ce Zorana Stevanovića iz vrha DZ. Sredi parlamentarnih počitnic, ko se poslanci vsaj še mesec dni ne bodo sestali. Ni šlo za vest, da je človek ugriznil psa. In ne za vest, da je pes ugriznil človeka. Kvečjemu za novico, da je nekje neki kuža zalajal. In to neuradno. Na RTV SLO in na 24ur.com (portal POPTV) so ta "mega" dogodek uvrstili na sam vrh naslovnic. Dežurni urednik na Siol.net pa nekoliko nižje. In opozoril me je, da se mi bo zdelo nenavadno, kar se dogaja. Kot se mi je nekoč že visoko uvrščanje poročanja z levičarskih protestov vsakič, ko so se zgodili. Tudi, ko je bil čisti dolgčas. Razlog za visoko pozicijo je bil propagandno politični. Pomoč Svobodi, SD in Levici. Našim. Ko je na obtožbe opozicije Stevanović odgovoril, to ni bilo več na vrhu naslovnic. Čeprav se je enako bralo. In je bilo enako pomembno. Ni zalajal naš kuža.
Predlog za odstavitev ni bil velika zgodba, ker je vsem znano, da so na levi besni na novo večino, ker je onemogočila prakso iz prejšnjega mandata, da sme le levica preiskovati ravnanje desnice, nikakor pa ne obratno. In pravilo zadnjih let, da se predvsem nikakor ne sme preiskovati medijskih, balkanskih in Star solar poslov Roberta Goloba. V prejšnjem mandatu so preiskovanje Goloba onemogočali z neverjetno serijo manevrov in z večkratno zlorabo večine, ki so jo imeli. In celo spremembo zakona. Zdaj, ko večine več nimajo, pa je tisto, kar so prej počeli celoten mandat, nenadoma kršitev ustave, konec pravne države in še vse mogoče. Celo razlog za referendum proti politični policiji. In takoj je treba odstaviti Stevanovića, ki doslej še ni zašel v skrajnosti, po katerih je slovela Urška Klakočar Zupančič, je bil pa ključen, da so Golobovi večino izgubili, ker ni šel v levo koalicijo. Pa čeprav ga je Robert Golob vabil.
A o tem, da so današnji opozicijski politiki sami, ko so bili oblast, ravnali še veliko huje in bolj sporno, v največjih medijih ne boste veliko brali. Ne laja pravi. Stevanović je na RTV SLO dodatno nepriljubljen, ker predlaga, da bi ukinili prispevek, ki ga moramo za depolitizirano obveščanje plačevati vsi državljani. Vse stroške bi prenesel na državni proračun. Vlogo državnega proračuna je močno povečala že prejšnja vlada in takrat vse večja odvisnost od države ni bila razlog protestov. Obratno, iz medijev so zahtevali še več denarja. In prejšnja vlada ga je tudi delila. RTV SLO in drugim medijem. Mimo proračunskih načrtov. Kot so mimo načrtov višali plače v javnem sektorju, izplačali zimski regres, višali minimalno plačo in še vse mogoče.
Zdaj so pa težave, ko nova vlada opozarja, da se to slabo izide. V medijih pa lahko beremo, da če ne bo denarja za nove zaposlitve, bodo odpuščali. In če ne bo več denarja za manjšine, ki je bil uzakonjen, ne bo plač za vse na RTV SLO. In to kljub sto milijonom, ki jih dajemo vsi državljani in jim denarja za plače ni treba služiti na trgu.
Kot jih morajo razni Mijiči. Ki v času prejšnje vlade niso izplačali vseh obvez.
Dobro pri Mijiču je, da javnost vsaj ni mogla dobiti občutka, da za "politično povezane" posameznike veljajo drugačna pravila ali da so bili inšpekcijski postopki proti njim počasnejši, kar bi spodkopavalo zaupanje v institucije. Ko niso plačevali delavcev in so zašli v dolgove, Mijič ni bil pomemben. Kar je poslanec, pa se je znašel v težavah in prav je tako. Če imaš maslo na glavi, ne hodi na sonce. Tudi Snežič ti bo težko pomagal.
Ni pa Mijič prvi tak primer v DZ in že ob poslancu Ivanu Vogrinu se je pokazalo, da se je takšnega poslanca, če se za to sam ne odloči, težko znebiti iz DZ.
Med počitnicami pa sploh ne.
