Sobota, 19. 3. 2016, 20.48
7 let, 1 mesec
Ali ste ali niste srečni?
Kaj boste storili, ko boste izvedeli podatek, na katerem mestu je Slovenija po kriteriju sreče? Boste najprej krivili državo, da je tako nizko, boste pogledali, kje so sosednje države, ali se boste vprašali, koliko ste sami srečni?
Danes praznujemo svetovni dan sreče
Pred kratkim je bila objavljena študija World Happiness Report 2016 oz. Poročilo o sreči v svetu 2016. Države so razvrščene po vrstnem redu doživljanja sreče, ki naj bi bila po novem pravo merilo socialnega napredka in splošen družbeni cilj. Objava študije sovpada s svetovnim dnevom sreče, ki ga zaznamujemo (nekako težko mi gre izpod tipkovnice beseda praznujemo) prav na današnji dan, 20. marca.
Čudežni deček, ki ga poznamo z začetka 90. let
Poročilo na 65 straneh vključuje kompleksen pregled metodologije in logike izračuna števila, ki določa položaj posamezne države med 156 sodelujočimi. V vsak posamezen detajl metodologije se zaradi narave in dolžine prispevka ne želim vtikati. Osebno mi je bilo zanimivo, da so trije podpisani avtorji, ki navajajo, da gre za delo velike skupine multidisciplinarnih strokovnjakov, ekonomisti.
Med njimi je moje zanimanje vzbudilo ime Jeffrey Sachs. Takoj sem se namreč spomnil čudežnega dečka, ekonomista z začetka 90. let prejšnjega stoletja, ki je postsocialističnim državam svetoval pri prehodu na tržno gospodarstvo. Če pogledate na Wikipedijo, boste opazili, da med referencami, kjer je svetoval, omenja tudi Slovenijo. Sicer zelo na kratko.
Se pa dlje časa zadrži pri Poljski, saj svetovanje tej šteje za velik osebni uspeh. Glede na to, da so ga opredeljevali kot tiste vrste ekonomista, ki ga zanimata predvsem in samo kapital ter prosti trg, manj pa ljudje ali socialna država, me je raziskava o sreči in v povezavi z njo trajnostnim razvojem, pod katero se je podpisal tak možakar, še posebej pritegnila.
Sreča je v potrošniški družbi zlorabljen pojem. (Foto: Thinkstock)
Kako ekonomisti vidijo srečo
Sumi, da bodo ekonomisti srečo obravnavali z dejavniki, ki so z njo v zelo posredni zvezi, so se izkazali za utemeljene. Splošni rezultat sreče sestavljajo dejavniki:
– bruto domačega proizvoda,
– socialne podpore (ali imate koga, na katerega se lahko zanesete v primeru težav),
– pričakovane življenjske dobe,
– svobode pri sprejemanju življenjskih odločitev,
– velikodušnosti (merjene s količino donacij),
– dojemanja korupcije,
– statistične izravnave rezultata vsake države v primerjavi z najnižjimi vrednostmi posameznih kategorij za ocenjevalno obdobje.
Poleg statističnih podatkov o BDP in drugih so nekaj vprašanj postavili tudi državljanom posameznih držav. Glede na to, da je vprašalnik reševalo okrog 3.000 ljudi, vključenih pa je bilo nekaj čez 150 držav, je iz vsake države odgovore prispevalo okrog 20 posameznikov. Lestvice so imele razpon od 0 do 10 točk, pri čemer je ocena 0 predstavljala najslabše mogoče življenje in 10 najboljše mogoče.
Raziskava o pogojih življenja, ne o sreči
Avtorji navajajo, da so imeli največji vpliv na končno oceno rezultati socialne podpore, BDP in pričakovane življenjske dobe. Še najmanjši in najmanj razumljiv naj bi bil vpliv ocen posameznikov o njihovem zadovoljstvu, kar je po mojem mnenju popolnoma razumljivo.
To seveda pomeni, da pred nami ni raziskava o sreči na svetu, temveč o razmerah, v katerih živimo. Raziskovalci sicer v teoretičnem uvodu predstavljajo vse izziv, s katerimi so se srečevali, in govorijo o pomenu individualnega doživljanja sreče, a kljub vsemu ostajajo pri dejavnikih, ki so z njo le posredno povezani.
Tudi sami na primer poudarjajo, da je dejavnik osebne sreče pomemben, če živiš v družbi, kjer so razlike v sreči med ljudmi majhne.
Dobro je, da se raziskovalci tega zavedajo. To opišejo in seveda povzamejo, da so sami raziskovali predvsem objektivne dejavnike, ki naj bi vplivali na srečo posameznikov. Žal tega ne presežejo s primernejšim naslovom študije, ki zagotovo ni študija o razporeditvi sreče na planetu Zemlja.
Je vlada kriva za mojo (ne)srečo?
Slovenija je na tej lestvici med 156 državami dosegla 63. mesto. Razlog za skrb ali veselje? Marsikdo se bo pridušal o samem položaju, ki je nekje na polovici med vsemi državami. Drugi bo takoj pogledal, kje so naše sosede, ali se privoščljivo oziral proti vladi, ki je tako ali tako odgovorna za vse. Za nekatere je 63. mesto čisti polom in neuspeh, kakšen pa bo našel državo, ki bi vsekakor morala biti pred nami, pa zaostaja. Zagotovo rezultat študije ni informacija o tem, kako srečni smo, temveč o razmerah, v katerih živimo.
Vse te lestvice morda prispevajo k zavedanju pomena globalnih razmer, v katerih živimo. Med seboj primerjajo splošne fenomene, ki so še vedno zelo kulturno pogojeni. Kljub vsemu poskušajo najti načine, da bi vendarle razumeli položaj posamezne skupnosti v odnosu do vseh drugih.
V svoji (ne)moči vedno lahko izberemo dvoje: lahko upamo, da bomo imeli jutri srečo, ali pa si pripravimo načrt za aktivnosti, ki nas lahko naredijo bolj zadovoljne in tudi srečne. (Foto: Shutterstock)
Si upate okoliščine obrniti sebi v prid?
Kje med temi položaji – v tekmi med okoliščinami, v katerih živi, lastno interpretacijo teh okoliščin ter zmožnostjo, da okoliščine obrne v prid sebi, bližnjih in skupnosti – se izgublja posameznik?
Sreča je v potrošniški družbi zlorabljen pojem. Vsak se zaveda, da je osebna sreča vezana na pomembne dogodke ali trenutke v življenju, povezane z rojstvom, poroko, partnerstvom, diplomiranjem, zaposlitvijo … O sreči torej nima smisla govoriti, če govorimo o vsakdanjem življenju.
Takrat je veliko bolj smiselno uporabiti besedo zadovoljstvo. Osebno zadovoljstvo pomeni, v kolikšni meri imamo glede na lastna pričakovanja zadovoljene svoje potrebe. Zadovoljstvo je torej, tako kot sreča, izredno subjektivna kategorija. Določajo ga naša pričakovanja, okoliščine, v katerih živimo (materialne, duhovne, družbene), naša interpretacija teh okoliščin in naše vedenje pri upravljanju teh okoliščin.
Marsikaj je odvisno prav od nas!
Kompleksen sistem dobrega počutja (sreče) je torej odvisen od vrste dejavnikov, ki jih je študija obravnavala. Na te dejavnike običajno nimamo kakšnega posebnega neposrednega vpliva. Imamo pa vpliv na to, kako bomo okoliščine, v katerih živimo, interpretirali, kaj bomo v njih naredili in kako bomo z drugimi pri tem upravljanju sodelovali. Daleč od tega, da lahko sami vplivamo na vse vidike doživljanja sreče in osebnega zadovoljstva. Dobra novica je, da je kljub vsemu in ne glede na okoliščine marsikaj odvisno od vsakega od nas.
Na koncu koncev v svoji (ne)moči vedno lahko izberemo dvoje. Lahko upamo, da bomo imeli jutri srečo, ali pa si pripravimo načrt za aktivnosti, ki nas lahko naredijo bolj zadovoljne in – zakaj ne – kdaj tudi srečne.