Marušič: Za finančno vzdržnost zdravstva bo treba storiti še več

Kot je dejal minister Dorjan Marušič v izjavi za medije, bo odločitev o pozivu Fidesa sprejela vlada, sam pa bo pri tej razpravi sodeloval. Opozarja pa, da ima tudi z upoštevanjem prihrankov, ki naj bi jih dosegli z znižanjem plačevanja dežurstev - privarčevali naj bi 20 milijonov evrov letno - zdravstvena blagajna še vedno primanjkljaj. Ukrep je Marušič podedoval ob prevzemu položaja Marušič je sicer spomnil, da je ukrep znižanja vrednotenja dežurstev v zdravstvu za 33 odstotkov eden izmed ukrepov, ki jih je podedoval ob nastopu ministrske funkcije. Stroške dežurstev je po njegovem mogoče zmanjšati le preko zakona. Druga dva ukrepa, s katerimi naj bi delno razbremenili zdravstveno blagajno, sta še skrajševanje ležalnih dob v bolnišnicah in zmanjševanje sredstev za terciarno dejavnost.

"Aktivno smo se lotili tudi področja zdravil" "V zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema bo treba vpeljati čisto vse ukrepe, sam imam svoj seznam. V kolikor bomo z izvajalci našli še dodatne ukrepe, jih bom preučil. Aktivno smo se lotili tudi področja zdravil, vendar tu ukrepi ne bodo tako hitri. Kljub temu pričakujem, da bi do konca leta lahko privarčevali določena sredstva," je še dodal.

Fides vladi postavil ultimat Predsedstvo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je sklenilo od vlade zahtevati umik predloga o zmanjšanju plačevanja dežurstev v javnem sektorju. Vlada ima za odgovor čas do ponedeljka, v torek pa bodo z odgovorom seznanili glavni odbor Fidesa, ki se bo nato odločil o nadaljnjih ukrepih.

Razlog za zdravniško jezo je besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva tudi znižanje položajnega dodatka in dodatkov za dežurstvo, kar pa s sindikati javnega sektorja ni usklajeno.

Nesorazmerno visoka izplačila v času dežurstva Vlada ob nestrinjanju sindikatov predlaga drugačno osnovo za obračun izplačila v času dežurstva in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času dežurstva za 50 odstotkov. Pri dežurstvih vlada namreč ugotavlja, da zlasti na področju zdravstva prihaja do nesorazmerno visokih izplačil v času dežurstva glede na plačilo dela v rednem delovnem času, kjer je intenzivnost delovnih obremenitev višja.