Letalski promet v Evropi okreva

Zahodnoevropske države oziroma njihova letališča beležijo rast števila oskrbljenih potnikov kljub težavam zaradi posledic gospodarske krize in recesije ter posledic, ki jih je islandski vulkanski prah povzročil letališčem in prevoznikom. Po podatkih ACI – Mednarodnega letališkega sveta evropskih letališč, ki vključuje več kot 400 letališč v 46 evropskih držav, se je število potnikov v obdobju avgust 2010−avgust 2009 povečalo za dobrih pet odstotkov. Med najpomembnejšimi evropskimi so lahko najbolj zadovoljni na prvem rimskem letališču Fiumicino, kjer se je potniški promet v omenjenem mesecu povečal za več kot devet odstotkov, na münchenskem letališču so imeli nekaj manj kot osemodstotno rast, na frankfurtskem letališču, ki je eno od najbolj frekventnih evropskih letališč, pa je bila rast potnikov skoraj sedemodstotna.

Več potnikov so imeli tudi na ljubljanskem Letališču Jožeta Pučnika na Brniku. Avgusta kar 5,5 odstotka več kot v enakem mesecu lani, boljši meseci kot lani pa so bili še letošnji julij, avgust in september. V prvem polletju letos so na Brniku oskrbeli skoraj devet odstotkov manj potnikov kot v enakem obdobju lani oziroma 558 tisoč. Kot poudarja predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir, so imeli letos skupno nekaj potnikov manj zlasti zaradi nujne aprilske obnove vzletno-pristajalne steze, ko je bilo letališče na Brniku zaprto dva tedna.

Prav zato so izgubili med 50 in 60 tisoč potniki, Aerodrom Ljubljana, ki upravlja ljubljansko letališče, pa je imel za okoli 1,2 milijona evrov manj prihodkov. V skladu z rebalansom letošnjega poslovnega načrta bodo letos na Brniku oskrbeli skoraj enako število potnikov kot lani, ko jih je bilo skoraj 1.434.000. Tudi letos naj bi pridelali nekaj čistega dobička, ki pa bo zaradi vplivov krize in recesije ter trženjskih vložkov za ohranitev obstoječe mreže letalskih povezav domačega prevoznika Adrie Airways manjši, kot bi lahko bil, pravijo v Aerodromu Ljubljana.

Bo pa letališče imelo kar za petino večji izplen od prevoza tovora. Prav zato si v Aerodromu Ljubljana zelo prizadevajo, da bi na letališče pritegnili prevoznika tovora z Bližnjega ali Daljnega vzhoda, ki bi na Brniku našel svoj center za distribucijo blaga v jugovzhodnem delu Evrope, skratka na trgih nekdanje Jugoslavije, vse do Milana in Dunaja. "Smo ena od redkih domačih logističnih družb, ki uspešno deluje in se razvija," pravi predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. "Vsekakor smo konkurenčni sosednjim letališčem v regiji," boj za preživetje, za potnike in tovor, kar pomeni tudi za cene, pa je vse ostrejši, priznava prvi mož aerodroma.