Kakšna bo dokapitalizacija NLB?

Že dolgo je znano, da v vladi ni enotnega mnenja o prihodnosti naše največje banke − NLB. Naj ostane v večinski državni lasti ali pa naj vanjo kot večinski lastnik vstopi tuji vlagatelj? Država ima v največji slovenski banki nekaj manj kot polovični lastniški delež. Na finančnem ministrstvu zato predlagajo, naj država najprej konsolidira zdajšnji lastniški delež in odkupi razpršene lastniške deleže banke od 19 državnih družb, potem pa z dokapitalizacijo poveča svojo naložbo v NLB na 50 odstotkov in eno delnico. S tem bi namreč preprečili nepredvidene lastniške spremembe in morebitni sovražni prevzem. Kot meni minister za finance Franc Križanič, bi morala država zadržati večinski delež v naši največji banki, to pa bi zagotovila v prihodnjih dokapitalizacijah, v obsegu, potrebnem za ohranjanje večinskega deleža. Kratkoročno je vsekakor v interesu slovenskih davkoplačevalcev, da država začne dokapitalizacijo NLB, je prepričan finančni minister Franc Križanič. Kakšna bo dokapitalizacija banke, ostaja uganka: ali 400 milijonov evrov, kot predlaga finančno ministrstvo, ali 250 milijonov, kolikor predlaga uprava banke, ki jo vodi Božo Jašovič? Odprto pa ostaja tudi, kdo vse bo sodeloval pri napovedani dokapitalizaciji banke, o kateri bo prihodnji mesec odločila skupščina delničarjev NLB.

Kot je za SiOL povedal finančni minister, bi država svoj delež v banki dolgoročno lahko zmanjšala, vendar le pod pogojem, da zadrži banko neodvisno, kar pa je mogoče le s pogodbo, ki ima statutarni značaj, in to s tistimi partnerji, ki bi bili v NLB pripravljeni zagotoviti neodvisnost in njeno regulacijo v Sloveniji. S tem bi zadržali tisti del suverenosti banke, ki je nujen za normalno delovanje našega gospodarstva. "Ključno pri vprašanju strategije upravljanja z državno naložbo v NLB je ohraniti samostojnost naše največje banke," poudarja minister za finance.

Jože P. Damijan, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, pa v razpravah o prihodnosti naše največje banke meni, da so zdajšnje razmere v nesrečni NLB nevzdržne. Ta nujno potrebuje močne in stabilne lastnike, ki bi lahko sledili njenim razvojnim in strateškim potrebam. Lastniki bi morali zagotoviti dovolj svežih likvidnih sredstev in močno kapitalsko podporo. Vsega tega država preprosto ne more, saj ne more slediti razvojnim ciljem banke. Država ne zna izbrati niti primernih nadzornikov in uprave, ki bi zagotovili večjo učinkovitost NLB, pravi Jože P. Damijan. Že večkrat pa se je pokazala kot slab lastnik. Po mnenju Damijana bi morali biti k projektu dokapitalizacije povabljeni vsi lastniki, tudi zasebni, in pri njej tudi sodelovati, sicer se bo čez leto, dve ali več znova ponovila zdajšnja zgodba. NLB bo znova potrebovala svež kapital za svoje poslovanje in razvoj.