Kacin: Tudi v moških političnih glavah bo treba porušiti "berlinski zid"

Iz krize bi hitreje napredovali, če bi v parlamentih bilo več ženske angažiranosti in ženskega "principa". Za to pa bo potrebno v moških političnih glavah porušiti "berlinski zid", je menil evropski poslanec Jelko Kacin. Ukvarjali so se z gospodarskimi in socialnimi vplivi revščine V javni razpravi, ki jo je pripravil Zavod za kulturo dialoga, Za in proti v sodelovanju z Debatnim klubom Ekonomske fakultete in predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji o vplivu finančne krize na trg delovne sile in revščino, katere sta se poleg Kacina udeležila tudi evropski poslanec Milan Zver ter vodja Evropske mreže za enakost spolov in predsednica Delovne skupine Pakta stabilnosti za enakost spolov Sonja Lokar, so se osredotočili predvsem na gospodarske in socialne vplive revščine ter morebitne poti izhoda iz krize.

Po mnenju Sonje Lokarjeve Evropa vedno reagira tako, da zaščiti najprej interese kapitala, nato pa delavcev, in minimumi, ki ga je EU postavila za socialno pravičnost so po Lokarjevi bistveno nizki ter prepuščeni posamičnim državam. Unija je iz neoliberalizma prešla v državni intervencionizem, je poudarila Lokarjeva. Kot je dejala, jo skrbi namreč jugoslovanska izkušnja, saj je podobnost razvoja med državami EU po njenem ogromna, kot je bila včasih med jugoslovanskimi republikami, denimo Kosova. Kriza je še mlada, ali bo EU zdržala šok krize, se je vprašala, kajti naslednja kriza bo po njenem mnenju še hujša.

"V času krize trpi izobraževanje" Evropa mora imeti cilje in stremeti k njihovem uresničevanju, zato je tu tudi Lizbonska pogodba, ki je vizija evropske družbe, je dejal evropski poslanec Milan Zver. Dodal je, da v času finančne in gospodarske krize "trpi" izobraževanje, zlasti vseživljenjsko. Ob tem je tudi ocenil, da je v evropskem socialnem modelu zagotovljena določena socialna varnost državljanov EU, ki pa je večja kot drugje v svetu.

Evropa je faktor stabilnosti v gospodarskem, socialnem, političnem smislu in velik del te finančne krize je uvožen, Slovenija pa ima kolateralno škodo, je dejal Kacin. Opozoril, da Slovenija ne zna črpati sredstev iz evropskega protiglobalizacijskega sklada, ki deluje v okviru odbora za zaposlovanje, katerega član je tudi Kacin. Sklad razpolaga s pol milijarde evrov, namenjen pa je za pomoč prizadetim regijam. In tu je mogoče dobiti sredstva za prebivalstvo v najbolj prizadetih regijah, je zatrdil Kacin.

"Ženske bi se morale bolj organizirati in radikalizirati" V razpravi so govorili tudi o tem, zakaj kriza bolj vpliva na ženske kot moške, kot kažejo zadnje raziskave. Po Lokarjevi je to predvsem zaradi tega, ker so ženske poleg skrbi za družino in otroke, v službah bistveno manj plačane od moških kolegov ter zaradi manjše angažiranosti v politiki. Ocenila je, da bi se morale ženske bolj organizirati in radikalizirati.

Z njo se ni strinjal Jelko Kacin, ki je menil, da ženske v tej krizi niso bolj ogrožene od moških, prav nasprotno. Kot je ocenil, v krizi izgubljamo predvsem delovna mesta v t.i. moških poklicih. Po Kacinu je ključno izobraževanje na dolgi rok, zaradi katerega bodo ženske delale v boljših poklicih. Sicer je prepričan, da bodo ženske na dolgi rok prevzele večjo vlogo v politiki in moške porinile na "drugo stran, tako da se bodo čez 20 let moški potegovali za svoje pravice".