"Jaz Telekoma Slovenije ne bi prodajal!"

Hkrati dodaja, da je odločitev o prodaji deleža v Telekomu Slovenije v pristojnosti lastnika, torej države, ki je skoraj tričetrtinski lastnik podjetja. Vodenje poslovanja v podjetju tudi zaradi recesije, hude konkurence in upada dobičkonosnih storitev zahteva nove pristope in rešitve. Iskanje sinergijskih učinkov, tudi združitev Telekoma Slovenije in Mobitela, je za preživetje nujna. Izzivov pa nikakor ni malo. Ste že spoznali vse probleme, s kateri se boste morali soočiti? V Telekomu Slovenije sem zaposlen od začetka leta, si pa nikakor ne domišljam, da sem že spoznal vse probleme in težave Telekoma Slovenije, ki jih je verjetno več kot jih lahko spoznaš v dveh mesecih. Vsekakor ne bo preprosto, vse skupaj je še bolj kompleksno, kot sem si predstavljal, ko sem bil zunaj podjetja, čeprav sem telekomunikacijsko problematiko dobro poznal. Ni mi pa žal, da sem sprejel mesto, kvečjemu je še večji izziv, da se z vsemi problemi soočim – seveda ne sam, ampak skupaj z ekipo, ki jo bom izbral.

Ekipa še ni izpopolnjena, ne samo uprava, tudi druge ravni vodenja v podjetju. Je bilo veliko zanimanja za članstvo v upravi oziroma sploh za prihod v Telekom Slovenije? Če vprašam drugače, ste morda občutili politične pritiske ali pritiske lobijev? Neredki bi si želeli sesti v stolček člana uprave družbe …

Pravzaprav ne. Je pa res, da se je v medijih govorilo o nekaterih kadrovskih rešitvah, ki pa do mene niso prišle. Kvečjemu obratno. Jaz sem pričakoval, da bo večji interes in da bom zaradi tega imel večjo možnost izbire. Pa tega, roko na srce, ni bilo in tudi kakšnih pritiskov, strankarskih ali nekih lobijev, ni bilo …

Pa ste zadovoljni s tistimi, ki ste jih že pripeljali v svojo ekipo?

Absolutno. Tisti, ki so bili imenovani ne samo v upravo, ampak tudi v hčerinskih družbah, so moja izbira, vanje sem prepričan, saj jih že dolga leta poznam in jim popolnoma zaupam!

Problemov, kot ste sami ugotovili, ni malo. Razmere torej niso rožnate, o čemer pričajo tudi poslovni rezultati za lansko poslovno leto …

Poglejte, v minulem letu se je zgodilo nekaj dogodkov: recesija je pomemben dejavnik, storitve Telekoma Slovenije uporablja gospodarstvo, da lahko opravlja dejavnost. Če je upad dejavnosti, potem je razumljivo tudi manjša uporaba naših storitev; pri mednarodnem prometu beležimo 10-odstotni padec, ki je posledica recesije. Drug pojav, ki ni omejen zgolj na lansko leto, ampak se dogaja že kar nekaj let, je tehnološki. »Voice over IP« izpodriva klasično telefonijo, za katero je Telekom Slovenije zgradil omrežje in je bila z vidika dobičkonosnosti veliko bolj ugodna kot pa nove storitve, ki jih uvajamo. Poleg recesije in upada dobičkonosnih storitev pa je seveda na domačem trgu izjemna konkurenca pri uvajanju novih storitev, kjer se srečujemo tudi z regulatorjem trga, ki je v preteklosti tudi malce pretiraval z regulativo v korist »alternativcev« …Vse to pa so razlogi, da je Telekomova slika taka, kot je. To pa nikakor ni razlog za preplah! Jaz sem prepričan, da se bodo trendi obrnili navzgor, tudi recesija ne bo večno trajala, mi pa moramo predvsem narediti tudi »domačo nalogo« v hiši, rešiti moramo izzive, ki jih imamo. Biti moramo ne samo prvi, ampak najboljši pri kakovosti in paleti storitev, da bomo lahko še naprej prvi!

Vaša naloga je ne nazadnje tudi združitev Telekoma Slovenije in Mobitela. Je to tisti primarni cilj, ki vas bo vodil v vašem mandatu?

Motiv za združitev ni združitev sama, zato ker pač hočemo nekaj združiti, ampak zato ker bomo skozi združitev lažje prilagodili našo »mobilnofiksno stavbo«, naše poslovanje, če hočete, temelje, na katerih mi slonimo. V preteklih letih, ko razmere niso bile tako zaostrene, ko še ni bilo recesije, upada dobičkonosnih storitev in velike konkurence, smo se o tem lahko še pogovarjali, zdaj pa je čas za pogovore potekel in nastopil je čas za akcijo, čas za realnost …

V Mobitelu že precej časa vlada nezaupanje do združitve. Kako boste premagali strahove, bojazni pred neznanim?

Mislim, da je bojazen prisotna na obeh straneh, ne samo v Mobitelu, ampak tudi v Telekomu Slovenije. Mislim, da je treba ljudem podrobno pojasniti, zakaj je to nujno in zakaj to sploh počnemo. Ni cilj združitve, da želi nekdo nekoga prevzeti, združitev je nujen pogoj za preživetje! Ljudem bo treba tudi pojasniti, da je ta korak nujen zaradi trga, to je zlasti pomembno pri poslovnih uporabnikih, ki so temelj, na katerih slonita obe podjetji, Telekom Slovenije in Mobitel, ki zahtevajo konvergenčne storitve, zahtevajo tako imenovani »one stop shopping«, skratka enega ponudnika in ne več dva, tri … Vse to so motivi za nujno združitev. Seveda pa vsaka združitev, tako kot ločitev, prinese probleme in tudi ta jih bo …

… viške delavcev, nujno potrebno večja racionalizacija poslovanja?

Verjetno se bomo s tem srečali tudi mi, ampak najprej bomo morali poiskati vse notranje rezerve. Ali lahko kaj racionaliziramo pri naložbah, stroških, nabavah, pri samih storitvah … Če vse skupaj ne bo zadostovalo, bo treba poiskati tudi rezerve pri zaposlenih. Jaz vsakomur pravim, pa dajem kar sebe za zgled, vsakdo mora v svojem življenju biti pripravljen delati isto na drug način, delati nekaj drugega, delati isto nekje drugje, ali delati nekaj drugega nekje drugje. Kdor se s tem danes noče sprijazniti, bo pač težko našel primerno službo oziroma delo. Mi bomo za zaposlene iskali vse možne rešitve, da bo na koncu čim manjša možnost odgovora "žal zate ni več dela" …

Skupina Telekom je zdaj na prelomnici tudi zato, ker je v zadnjih letih dodobra internacionalizirala svoje poslovanje, zlasti na zahodnem Balkanu, konvergenčna operaterja na Kosovu in Makedoniji, pa »alternativci« v nekaterih drugih državah te regije … Čas velikih naložb je mimo, pa vendar slovenski trg ostaja občutno premajhen za skupino Telekom Slovenije. Za rast prihodkov so pomembni zlasti tuji trgi. Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih letih?

V zadnjih letih je Telekom Slovenije v glavnem kupoval, dve veliki operaciji sta Kosovo in Makedonija in moja ideja je, da se moramo osredotočiti zlasti na ti dve največji naložbi v tujini. Tam lahko največ pridobimo. V naslednjem letu, dveh ali celo treh se bomo posvetili predvsem temu, da operaciji na Kosovu in Makedoniji naredimo uspešni. Da denar, ki smo ga tu »naložili«, začne pritekati nazaj. Kosovo že kaže zelo dobre rezultate, Makedonija pa je še preveč sveža operacija, zato nas čaka še veliko dela. V letu ali dveh bo poudarek na konsolidaciji, maksimizaciji teh dveh naložb, šele potem bo Telekom v kondiciji, ko se bo lahko ozrl za kakšno novo »tarčo«.

Znova so se odprle opcije o prodaji ali delni odprodaji Telekoma Slovenije, ki je posredno v skoraj tričetrtinski državni lasti: cena delnice je skromna, čas ni pravi za morebitno prodajo deležev … Pa vendar je vlada nedavno s sklepom dopustila možnost, da se del Telekoma proda. Kako gledate na to vprašanje?

Lastnik lahko vedno avtonomno odloča, to je treba vedeti! Moje osebno mnenje pa je, da v tem trenutku Telekoma Slovenije nima smisla prodajati, ker tudi ne bi mogli iztržiti prave, realne cene. Čez nekaj let, tri ali štiri leta pozneje, ko se bodo razmere uredile, ko bo recesija preteklost, pa je treba zelo resno razmisliti, ali je Telekom Slovenije res treba prodati, ali bi to res dalo pravi rezultat.

Tuje izkušnje niso prav dober zgled za prodajo državnih deležev – Hrvaška, Madžarska, Črna Gora, Makedonija ...

Jaz ne bi prodajal! Če pa bi bilo zares nujno, potem je treba razmišljati o tako imenovani funkcionalni »separaciji«, skratka oddvojiti infrastrukture od storitev in infrastrukturo obdržati, storitve pa prodajati. Čeprav v Evropi ne poznamo takšnega primera.

Ali Telekom Slovenije potrebuje strateškega partnerja?

Jaz menim, da v tehnološkem in tehničnem smislu absolutno ne! Morda bi potrebovali strateškega partnerja v luči preobrazbe v multimedijsko podjetje. Tako Telekom Slovenije kot tudi Mobitel se iz klasičnega operaterja vse bolj spreminjata v multimedijskega ponudnika. Tu pa ni pomembno zgolj omrežje oziroma klasične storitve, ampak tudi multimedija, vsebina, če hočete. Tu pa v globalnem smislu težko tekmujemo z multinacionalkami. Zlasti pri cenah! Ko kot globalni operater ali kot »lokalec« kupujete različne vsebine, denimo glasbene, je vse skupaj precej drugače. Mobitel je denimo v svetovnem merilu povsem lokalni operater, v primerjavi s T-mobilom ali Vodafonom. To je potem problem. Če bi potrebovali strateškega partnerja, potem bi ga potrebovali pri takih projektih. To pa ne pomeni, da strateški partner pomeni tudi lastniško povezanost, ampak gre lahko zgolj za poslovno povezanost, komercialne dogovore.