Intelektualna lastnina slovenskih gospodarskih družb je premalo zaščitena ali pa je zaščitena na neustrezen način, je povedal direktor urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej.
Na srečanju z naslovom Izzivi pravnega varstva intelektualne lastnine v Celju je Žurej pojasnil, da se na uradu zavedajo težav pri zaščiti intelektualne lastnine, zato so se odločili podati na teren in gospodarskim družbam s konkretnimi nasveti pomagati, da bi bila njihova intelektualna lastnina bolje zaščitena. V praksi se namreč pojavljajo tudi subjekti, ki imajo zaščiteno intelektualno lastnino, vendar so vsebinsko ali procesno stvari napačno zaščitene.
Žurej: Veliko slovenskih družb nima nič zaščitenega
Po Žurejevih besedah je osnovna potreba slovenskih gospodarskih družb pridobiti čim več informacij s področja zaščite intelektualne lastnine, da bi se potem lažje odločali, kaj je treba sploh zaščititi in na kakšen način. "Opažamo, da imajo slovenska podjetja veliko stvari, ki so vredne zaščite, in bi zato na dolgi rok lahko ustvarjali dobre dobičke. Zaradi nepoznavanja same situacije in možnosti potem to dejansko ne izrabijo in zato izpuščajo dobre poslovne priložnosti," pravi Žurej.
"Nekateri direktorji se igrajo z blagovnimi znamkami svojih podjetij"
Kot primer dobre prakse je Žurej izpostavil celjski Cetis, ki se na urad obrača s konkretnimi vprašanji in predlogi. Opozoril je, da se posamezni direktorji igrajo z blagovnimi znamkami podjetij, ki jih vodijo, pa čeprav so te znamke v povprečju vredne kar petino podjetja.
V Sloveniji je izkoriščenih le 7 do 8 odstotkov patentov
Žurej se ne strinja, da so postopki prijave patentov v Sloveniji predolgi, saj Slovenija uveljavlja mednarodna pravila, ki veljajo tudi v Evropi. Strinja pa se, da v posameznih evropskih državah na trgih obstajajo svetovalci, ki pred prijavo patenta znajo specializirano svetovati, kako blagovno znamko čim bolj uspešno komercialno uporabiti. "Če imaš samo patent, ki ga obesiš na steno, ti to nič ne bo pomagalo. V Sloveniji ugotavljamo, da je izkoriščenih le sedem do osem odstotkov patentov. Lani je bilo prijavljenih 400 patentov, kar je glede na Evropo zelo dobra številka," je pojasnil Žurej.
Postregel je tudi s podatkom, da 14 odstotkov novih produktov slovenskim gospodarskim družbam prinese 40 odstotkov vseh prihodkov in kar 60 odstotkov celotnega dobička.
Elan bi lahko s carving smučmi iztržil bistveno več
Dodaja, da če hočeš biti uspešen igralec na trgu, moraš zavarovati svojo intelektualno lastnino. Slednja pa je najbolj zavarovana v farmaciji, veliko slabše pa na področju elektrotehnike. Kot poseben primer neustrezne zaščite intelektualne lastnine je Žurej izpostavil carving smuči Elana. Če bi družba namreč pravilno zavarovala te smuči, bi lahko iztržila bistveno več.
Na afriškem trgu ni možno ničesar zavarovati
Direktorica Cetisa Simona Potočnik je povedala, da imajo v podjetju lastno znanje, ki ga želijo prodajati, vendar se zavedajo, da ga morajo zato ustrezno zaščiti. Ker je podjetje že nekaj let navzoče na afriškem trgu, kjer ničesar ni možno zavarovati, so urad za intelektualno lastnino prosili za pomoč oz. jim je urad predstavil možne poti zavarovanja njihove intelektualne lastnine v Afriki.
Poleg tega jim je urad svetoval, kako naj svoj lasten proizvod prodajo svetovnemu proizvajalcu s področja grafične industrije in pri tem iztržijo čim več.
2
