Igralec, Kraševec, dislektik

Diplomirani slavist se je sprva zaposlil kot učitelj slovenščine, a ga je življenje kmalu poslalo v drugo smer. Igralec je menda postal bolj po naključju kot načrtno. Na sprejemnih izpitih na AGRFT se je preizkusil na nagovor prijateljev, ker je znal dobro pripovedovati šale – in bil je sprejet.

Bogata kariera na odrih, platnih in zaslonih Po študiju je igral v Slovenskem mladinskem gledališču, leta 1991 pa ga je pot zanesla na Obalo, natančneje v Trst, kjer se je zaposlil v Slovenskem stalnem gledališču. V svoji karieri se je sicer pojavljal na odrih skoraj vseh slovenskih gledališč, za svoje delo pa je prejel tudi številne nagrade. Slovenska javnost ga dobro pozna tudi s filmskega platna in malih zaslonov. Gledali smo ga v Periskopu, TV Popru, Teatru Paradižnik in Naši mali kliniki ter v številnih filmih.

Zadnja stopnička v njegovi karieri je bil položaj direktorja Kosovelovega doma v Sežani, ki pa ga je po devetih letih zapustil, ker se želi preizkusiti kot župan občine Komen. Nastopil bo kot neodvisni kandidat s podporo strank SD in Zares. Sicer rojen Ljubljančan je že leta stalni prebivalec Krasa. Z ženo živita v vasi Škofi, ki ima le osem prebivalcev, sam pa si želi, da bi se na Kras spet vrnili mladi.

Besedilo se najlaže nauči, če ga posluša Marsikdo ne ve, da ima Gojc disleksijo. Sam je to ugotovil šele na fakulteti, kjer so to motnjo obravnavali pri predmetu psihologija. Pri učenju besedil za predstave kljub temu nima težav. Besedilo si posname na zgoščenke, ki ji posluša med vožnjo, na vajah pa mu pomaga šepetalka. O težavah, ki jih imajo otroci z disleksijo predvsem v šoli, je javnost ozaveščal v vseslovenski akciji v sodelovanju z društvom Bravo.