Drugi dan mednarodne konference Energija 2010, ki že šestič poteka v Mariboru, je udeležence nagovorila ministrica za gospodarstvo Darja Radić.
Kot je povedala, področje energetike v Sloveniji in Evropi stoji pred pomembnimi razvojnimi izzivi, saj gre za veliko prelomnico na tem področju, ki je polna različnih izzivov.
Spremembe zahtevajo precej novih investicij
Radićeva je med največjimi omenila liberalizacijo trga z električno energijo ter iskanje poti, kako do konca integrirati omrežja posameznih držav v širšo regionalno omrežje. To po njenem zahteva precej tehnoloških inovacij na področju upravljanja z distribucijskim in prenosnim omrežjem, pa tudi precej novih investicij na obeh področjih.
Številni projekti na področju termo, hidro in nuklearne energije
"Nenazadnje je pred nami tudi izziv izvedbe vseh načrtovanih investicij na področju energetike na področju električne energije. Pred nami je nov nacionalni energetski program, kjer so predvidene investicije na področju termo, hidro in tudi nuklearne energije. Za izvedbo vseh teh projektov bo potrebo zagotoviti kar precejšnja finančna sredstva," je dejala gospodarska ministrica, ki največji izziv vidi v tem, kako v čim krajšem času izbrati optimalno kombinacijo virov, tako z ekonomskega kot tudi z okoljskega, tehnološkega in socialnega vidika.
Elektrika se na dolgi rok ne bo pocenila
Kar se tiče cen električne energije, je Radićeva realna, saj pomembnega padca ne pričakuje. Kot je dejala, bo konkurenca na maloprodajnem trgu res prinesla znižanje cen na kratek rok zaradi optimizacije upravljanja teh podjetij. A če gledamo na razvoj energetike malo bolj dolgoročno, tudi v povezavi z vsemi omenjenimi investicijami, ki jim je potrebno pripisati še vse obremenitve, kot so takse za okoljsko sporno energijo, trošarine in omrežnine, je prepričana, da bo v prihodnje prišlo do zmernega porasta cen električne energije.
Projekt združevanja energetskih stebrov ostaja v igri
O združevanju obeh elektroenergetskih stebrov, ki naj bi bil trenutno vsaj začasno ustavljeno, je Radićeva priznala, da ga je morda nekoliko nespretno začela, saj so o njem premalo informirali javnost in predstavili razloge za ta korak. Da se ni pravočasno lotila političnega usklajevanja, je ministrica pripisala dejstvu, da je projekt zapisan v koalicijski pogodbi. Ob tem je dodala, da so se s stroko o tem precej pogovarjali, pa ji niti posamezniki, celo iz Posavja, niso dali signala, da je projekt slab. To se je zgodilo šele takrat, ko so regionalni interesi stopili v bran obstoječemu stanju.
"To pa še ne pomeni, da smo se projektu odrekli. Premierjeva odločitev, da te odločitve na vladi ni takoj potrdil, pomeni samo odlog. Še vedno delamo na tem, iščemo argumente s katerimi bomo prepričali regionalne lobije, predvsem pa slovensko javnost, da imamo prav," je dejala Radićeva, ki ni izključila niti možnosti, da najdejo tudi kakšno boljšo rešitev.
Radićeva čaka na odgovore HSE
V zvezi z investicijo v Termoelektrarni Šoštanj je dejala, da so še vedno odprte vse opcije. Kot je dejala, za zdaj nima na mizi vseh informacij na podlagi katerih bi sprejemali dokončne odločitve. "Upam, da bo nadzorni svet HSE poskrbel za to, da res čim prej dobimo jasno informacijo, kjer ne bo več nobenih dilem, zakaj še ni gradbenega dovoljenja, ali je res dovolj zalog premoga, ali je finančna konstrukcija res dokončna, ali so zagotovljeni viri res zagotovljeni," je dejala Radićeva.
"Še je čas za bolj optimalno rešitev"
Ob tem je dodala, da dokler teh informacij ne dobijo, je zelo težko govoriti o kakršnikoli drugi opciji. "Smo se pa pogovarjali, da je v procesu iskanja informacij potrebno preučiti vse možnosti. Še zmeraj imamo čas, da preprečimo kakšno slabo odločitev, zaradi katere nas bo čez nekaj let bolela glava, ter poskušamo najti kakšno drugo bolj optimalno varianto," je še dejala ministrica za gospodarstvo.
"Ko vidim Križaniča, pomislim na nevarnost za naše gospodarstvo"
Sicer pa je Radićeva v pogovoru z udeleženci konference, ki ga je vodil urednik časnika Finance Peter Frankl, na njegovo vprašanje, na kaj pomisli, ko vidi finančnega ministra Franca Križaniča, odvrnila, da pomisli na veliko nevarnost za slovensko gospodarstvo in njegovo konkurenčnost.
"Minister mora namreč poskrbeti za javni dolg in polnjenje proračunske blagajne, slovensko gospodarstvo pa ni več sposobno servisirati vseh zahtev proračuna, zato Križanič eleganten vir za dodatne obdavčitve vidi v drugih možnih dajatvah in trošarinah. A to je prepoznana nevarnost in ko pride gradivo z njegovega ministrstva, se pri nas zasvetijo vsi rdeči alarmi," je dejala gospodarska ministrica in dodala, da so njeni odgovori ponavadi negativni, vse dotlej, dokler gospodarska rast ne doseže znova tri odstotke.
3
