Cepiva proti aidsu ne bo še vsaj deset let

Kaj je glavno sporočilo tokratne konference, dr. Tomažič? Glavni poudarek konference je epidemiološki. Dostopnost zdravil za vse, ki potrebujejo zdravljenje. To je glavno sporočilo na Dunaju in seveda del človekovih pravic, ki so univerzalne in so povsod, ne samo v razvitem, ampak tudi u nerazvitem svetu. Brez človekovih pravic epidemiološka orodja ne morejo delovati, nimajo uspeha. To pa je temelj, da bo boj proti pandemiji uspešen, to je glavno vodilo "right here, right now", torej človekove pravice tukaj in zdaj. Ne pa lažne obljube, zdravila morajo biti dostopna vsem. Zadnje medicinske raziskave so pokazale, da zdravljenje več kot 90-odstotno zmanjša prenos virusa, kar je izjemno pomembno, vse prizadevanje je usmerjeno v to. Pomembno sporočilo konference je tudi prikaz prve študije z vaginalnim mikrobicidom, posebnim gelom, raziskavo so delali v Južni Afriki na vzorcu 900 žensk in ugotovili, da je preventiva precej učinkovita. Pri ženskah, ki so se zaščitile s to metodo, spremljali so jih 30 mesecev, je bila uspešnost metode več kot 54-odstotna, kar so v dvorani bučno pozdravili. To je prvi veliki uspeh nove preventivne metode mikrobicidov, ki jih raziskujejo že leta in leta … Zelo pomembno je, da so ženske dobile v roke orožje v boju proti virusu HIV, saj se lahko zaščitijo brez vednosti moškega.

Je bilo na tokratni konferenci že mogoče slišati kaj o ozdravitvi aidsa? Ja, prvič se je začelo govoriti, da je cilj ozdravitev bolnikov z aidsom, z raziskavami si prizadevajo za to.

Lahko kmalu pričakujemo cepivo proti aidsu ali če vprašamo drugače: ali aids pomeni gotovo smrt? Aids smrti zanesljivo ne pomeni, tudi če oseb ne zdravimo, čisto vsi ne bi umrli. Imamo učinkovita zdravila, zato aids zdaj razumemo kot kronično bolezen. Tudi na Dunaju smo videli prve rezultate tajskega cepiva RV 144, ki je bilo 30-odstotno uspešno. Prvič se je pokazalo, da je cepivo lahko učinkovito. Seveda ni v komercialni uporabi, ampak daje veliko izkušenj, znanja za razvoj nadaljnih cepiv in seveda veliko upanja. Velik čudež bi bil, če bi bilo učinkovito cepivo na voljo že v manj kot desetih letih, kot smo lahko slišali iz ust številnih vrhunskih strokovnjakov. Seveda so raziskave zelo intenzivne po vsem svetu.

Kakšne pa so razmere? Govori se, da se okuženost z virusom HIV vse bolj širi iz podsaharske Afrike v Indijo, Azijo … Moram reči, da se na konferenci na Dunaju o Kitajski in Indiji ne govori veliko, najbolj aktivno so spregovorili o podsaharski Afriki in Južni Afriki. Kitajska in Indija ostajata veliki neznanki, to so območja, na katerih se virus tiho širi, z njim pa pandemija.

Kaj pa Slovenija, smo dober zgled? Slovenija je dober zgled. Tu v globalni vasi, ki vedno spremlja takšen svetovni dogodek, so tudi predstavniki naših nevladnih organizacij, združenj MFM, moški, ki imajo odnose z moškimi, pa tudi predstavniki projekta Virus iz ljubljanske medicinske fakultete. Vsi skupaj predstavljajo naš strateški program za boj proti virusu HIV, aidsu. V Sloveniji smo še vedno "the lucky ones", kar srečni v zvezi s problematiko aidsa, čeprav ne povsem. Zlasti med homoseksualci število okuženih z virusom HIV narašča, če pa pogledamo absolutne številke, nam kaže dobro!

Pri nas je osveščenost torej pomagala, po drugi strani pa je velika težava stigmatizacija okuženih? Nič manjša kot drugje v razvitem svetu. Ti okuženi oziroma bolniki so še vedno stigmatizirani. Mislim, da bo edina rešitev za njih, ko bo na voljo zdravilo, ki jih bo ozdravilo, takrat bo tudi stigmatizacija popustila. Oseba, ki ne bo več imela virusa, se bo takoj destigmatizirala. Ves ta čas, več kot 25 let, odkar poznamo virus HIV in aids, se je nekaj stvari spremenilo, prav veliko pa zagotovo ne … Stigmatizacija še vedno ostaja glavna težava okuženih.