Četrtek,
10. 1. 2008,
19.14

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 10. 1. 2008, 19.14

8 let, 7 mesecev

Bush pozval h končanju izraelske zasedbe palestinskih ozemelj

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Ameriški predsednik George Bush je v Jeruzalemu po pogovorih z izraelskimi in palestinskimi predstavniki pozval h končanju 40-letne izraelske zasedbe palestinskih ozemelj.

Hkrati je od izraelske in palestinske strani zahteval, da sprejmeta težke odločitve, ki so potrebne za dosego mirovnega sporazuma. "Priti bi moralo do konca okupacije, ki se je začela leta 1967," je Bush povedal novinarjem v Jeruzalemu. "Zdaj je čas za sprejetje težkih odločitev," je dodal. "Dogovor mora ustanoviti Palestino kot domovino za palestinsko ljudstvo, kot je Izrael domovina judovskega ljudstva," je še povedal Bush.

Ponovno je tudi izrazil prepričanje, da je dogovor o ustanovitvi palestinske države mogoče skleniti v tem letu. "Do ustanovitve države Palestine bi moralo že davno priti. Palestinsko ljudstvo si jo zasluži, okrepila pa bo stabilnost regije ter prispevala k varnosti Izraelcev. Do mirovnega sporazuma bi moralo priti in lahko pride do konca leta," je poudaril. Ob tem pa je kot ključno vprašanje izpostavil varnost.

"Vsak dogovor bo moral spremeniti t.i. zeleno črto" Dejal je tudi, da bo vsakršen dokončni dogovor moral spremeniti t. i. zeleno črto, izraelske meje izpred šestdnevne vojne leta 1967, med katero je judovska država zasedla Zahodni breg in vzhodni Jeruzalem, Gazo in Sinaj (slednjega je medtem vrnila Egiptu) ter Golansko planoto.

"Dogovor mora odsevati sedanjo realnost" "Čeprav se morata o ozemlju dogovoriti obe strani, sem prepričan, da bo vsakršen mirovni dogovor zahteval obojestransko dogovorjene priredbe mejnih črt iz leta 1949, tako da bodo odsevale sedanjo realnost in zagotovile, da bo palestinska država povezana in zmožna življenja".

Kot del prizadevanj za ustanovitev palestinske države je Bush pozval k novim mednarodnim mehanizmom za rešitev vprašanja palestinskih beguncev. Ti naj bi vključevali odškodnine. Strani je ob tem znova pozval k izpolnitvi zahtev iz časovnega načrta za mir na Bližnjem vzhodu.

Bush je imenoval nadzornika pogajanj V zvezi s tem je Bush generala Williama Fraserja imenoval za nadzornika izraelsko-palestinskih pogajanj. Fraser naj bi bdel nad tem, da bodo pogajanja potekala v skladu z zahtevami časovnega načrta.

Izpolnjevanje pogojev časovnega načrta, ki je bil sprejet leta 2003 in katerega končni cilj je ustanovitev neodvisne palestinske države, je tudi del dogovora iz Annapolisa, s katerim sta se izraelska in palestinska stran novembra lani zavezali obnovitvi mirovnih pogajanj s ciljem doseči mirovni sporazum do konca leta. Dogovor iz Annapolisa tudi navaja, da bo Washington "nadziral in presojal izpolnjevanje zavez iz časovnega načrta obeh strani".

Judovsko naseljevanje otežuje pogajanje Izraelski premier Ehud Olmert in palestinski premier Mahmud Abas sta se sicer dan pred prihodom Busha v bližnjevzhodno regijo dogovorila, da se bodo na pogajanjih lotili ključnih vprašanj 60-letnega spora, to so meje, status Jeruzalema in vprašanje palestinskih beguncev. A doslej je na pogajanja močno vplival razkol med stranema zaradi judovskega naseljevanja in nasilja na območju Gaze.

Bush skozi nadzorne točke

Bush je sicer danes ob obisku Zahodnega brega, kjer se je srečal z Abasom, tudi sam okusil težave Palestincev, ki se morajo dnevno soočati z izraelskimi nadzornimi točkami in barikadami. Zaradi megle je moral namreč iz Jeruzalema v Ramalo potovati po cesti. Po obisku v Ramali pa je s helikopterjem poletel v Betlehem, kjer je molil v baziliki Jezusovega rojstva.

Bush šele drugi ameriški predsednik na palestinskih ozemljih Bush je šele drugi ameriški predsednik, za predhodnikom Billom Clintonom, ki je obiskal palestinska ozemlja. V nasprotju z običajnim protokolom se po pogovorih z Abasom ni ustavil na grobu palestinskega voditelja Jaserja Arafata, ki ga je za časa življenja obtoževal oviranja mirovnega procesa.