Bolezen umazanih rok, proti kateri je cepivo neučinkovito

Kolera je bolezen umazanih rok, proti kateri je cepivo neučinkovito, je za SiOL povedala Tadeja Kotar z ljubljanske infekcijske klinike.

Svetovna zdravstvena organizacija že napoveduje, da bolezen še ni dosegla vrhunca. Kateri so glavni vzroki kolere, če vemo, da gre za infekcijsko bolezen?

Kolera je nalezljiva črevesna bolezen, ki jo povzroča enterotoksin Vibrio cholere. Pogosto se pojavlja množično in lahko ob hitri in obilni izgube tekočine in elektrolitov zaradi vodenih drisk in bruhanja povzroči hudo izsušitev, ki se konča s smrtjo. Pojavlja se v deželah z nižjim higienskim režimom in pomanjkanjem pitne vode. Pogosto se pojavlja v izbruhih (epidemije) v deželah po katastrofah (potresi, poplave, vojne ...), ko se poruši komunalna infrastruktura, kar se je zgodilo tudi zdaj na Haitiju. Rezervoar je okužen človek z znaki bolezni ali brez njih, ki izloča vibrije v okolje. Brez urejene kanalizacije se pitna voda lahko hitro kontaminira in postane glavni vir okužbe (okužimo se lahko tudi z uživanjem kontaminiranih živil, predvsem morskih sadežev). Tudi ozaveščenost ljudi o prenosu in zdravljenju bolezni ter dostop do zdravniške oskrbe sta slaba. Tako nastanejo idealni pogoji za širjenje.

Kaj pa znaki bolezni? Pri okužbi z V. cholerae je mogoč velik razpon prizadetosti: od brezsimptomnega nosilstva, ko bolniki samo nekajkrat odvajajo bolj tekoče iztrebke, pa vse do kritično bolnih ljudi s hudo dehidracijo in smrti.

Prvi znaki bolezni se najpogosteje pojavijo od 12 do 72 ur po okužbi.

Začetek bolezni je običajno hiter z obilno tekočo drisko in pogosto tudi bruhanjem. To povzroči hitro izgubljanje tekočine in posledično izsušitev, ki je lahko tudi vzrok smrti. Iztrebki so sprva kašasti, nato postanejo vodeni, podobni riževi vodi, z značilnim vonjem.

Driska traja od 12 ur do sedem dni in pri večini bolnikov mine sama.

Pri težkem poteku oziroma neustreznem zdravljenju bolnik umre zaradi dehidracije in šoka ob pomanjkanju tekočin že prvi ali drugi dan bolezni.

Bolezen je sicer ozdravljiva, vendar mnogo okuženih umre, zakaj? Temeljno zdravljenje kolere je nadomeščanje tekočine. Pri blagi in zmerni dehidraciji lahko bolnikom nadomeščamo tekočino s pomočjo oralne rehidracijske tekočine. Pri hudi dehidraciji ali če bolniki pogosto bruhajo, je treba tekočino nadomeščati parentealno. Antibiotiki skrajšajo trajanje bolezni in zmanjšajo volumen iztrebkov skoraj za polovico.

Glavni razlog za visoko umrljivost so pomanjkljiva ozaveščenost ljudi o pomenu rehidracije, nedostopnost do pitne vode in pomanjkanje medicinske infrastrukture in medicinskega osebja, ki bi lahko prizadete bolnike ustrezno zdravilo.

Haiti je pred sto leti že prizadela kolera, vendar strokovnjaki poudarjajo, da je tokratna epidemija na Haitiju drugačna, da gre za enak tip kolere, ki se je pojavila že na jugu Azije.

Kolera se lahko pojavi endemično, epidemično in pandemično. Najpogostejša je v obliki epidemij, ki lahko zajamejo velika območja. Prvih šest pandemij se je začelo na področju Bangladeša. Zadnja pandemija (sedma) je bila leta 1961 v Indiji in Bangladešu in se je razširila po vsem svetu. Epidemija še traja.

Povzročitelj epidemije na Haitiju je precej pogost tip Vibrio cholere, ki ga najdemo tudi drugje po svetu, na primer v Aziji. Veliko je bilo ugibanj o tem, kako je kolera izbruhnila v državi, ki prej vsaj sto let ni imela primerov te bolezni. Obstajajo tudi ugibanja, da so jo prinesli ljudje, ki so prišli pomagat na popotresna območja, vendar trdne podlage oziroma dokazov za izvor bolezni za zdaj še ni, preiskava še traja.

Veliko je torej nejasnega. Ali se lahko bolezen razširi še drugam? Kako preprečiti nadaljnjo širitev epidemije?

Za preprečevanje kolere so najpomembnejši javnozdravstveni ukrepi (čista pitna voda, sanitarna ureditev okolja, higiensko odstranjevanje odplak, spreminjanje higienskih navad), ki jih je na Haitiju izjemno težko izvesti. Na območju, ki ga je prizadel potres, namreč primanjkuje tako osebja kot tudi infrastrukture, ki bi omogočila izvajanje sicer zelo preprostih preventivnih postopkov.

Pomembna je tudi skrb za osebno higieno s poudarkom na umivanju/razkuževanju rok in pitju čiste vode, kar pa je v takšnih popotresnih okoliščinah zelo težko doseči.

Najpomembnejša ukrepa sta preskrba z zdravo pitno vodo in izboljšanje higienskih navad prebivalstva. Cepivo je sicer na voljo, a ni učinkovito.

Kaj svetujete tistim, ki se odpravljajo v ta konec sveta?

Za vse popotnike veljajo splošna preventivna načela: skrb za osebno higieno s poudarkom na umivanju/razkuževanju rok in pitju čiste vode.

Previdnost je v deželah v Karibskem morju za zdaj potrebna le na Haitiju, svetujemo tudi spremljanje novic glede morebitnega širjenja bolezni. Ne smemo pa pozabiti, da poročajo o izbruhih kolere tudi drugje po svetu.

Za preprečevanje bolezni je najpomembnejše upoštevanje splošnih higienskih ukrepov (temeljito umivanje rok) ter priporočil o varni hrani in pijači. Uživamo le sveže pripravljeno in dobro pečeno oziroma kuhano hrano ter sadje, ki ga sami olupimo. Odsvetujemo uživanje surovih rib in školjk. Upoštevamo pravilo: "Skuhaj, prevri, olupi ali ne jej!" Če je le mogoče, pijemo ustekleničene in originalno zaprte pijače in vodo oziroma prekuhano vodo. Ledu pijačam ne dodajamo. Cepljenje proti koleri je slabo učinkovito, zato se priporoča le izjemoma.