Zaradi nalezljivih bolezni na svetu še vedno umre 1,5 milijona otrok

Več kot 22 milijonov otrok po svetu namreč še vedno ni deležno cepljenja, ob svetovnem tednu cepljenja, ki ga obeležujemo od 20. do 26. aprila, pove asist. Zoran Simonović, dr. med., specialist javnega zdravja iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Iniciativi se pridružuje več kot 180 držav in letos poteka pod sloganom Zaščitimo svet – cepimo se. "Pomemben cilj iniciative je ozaveščanje javnosti o dosežkih cepljenja pri zmanjševanju bremena nalezljivih bolezni v svetu in posledicah, ki bi jih lahko imelo opuščanje sistematskega cepljenja otrok," so v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor napisali v sporočilu za javnost. Cepljenje po Simonovićevih besedah spada med najučinkovitejše javnozdravstvene ukrepe, s katerim je človeštvu uspelo dramatično znižati zbolevanje in umiranje zaradi določenih nalezljivih bolezni. "Za večino razvitega dela sveta so nekatere nevarne nalezljive bolezni prav zaradi sistematičnega cepljenja stvar preteklosti." V Evropi se vse pogosteje pojavljajo izbruhi ošpic, oslovskega kašlja, mumpsa in rdečk Kot poudari Simonović, je človeštvu s sistematičnim cepljenjem po vsem svetu konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja uspelo izkoreniniti črne koze, ki so sicer pred tem letno terjale okoli petmilijonski smrtni davek. "Evropa je že deset let tudi celina, kjer se zaradi dobre precepljenosti ne pojavlja več otroška paraliza, ki pa še naprej povzroča trajne paralize otrok v Nigeriji, Afganistanu in Pakistanu, kjer jim ne uspe zagotoviti dovolj visoke precepljenosti ljudi. V Sloveniji se ne pojavljajo več niti rdečke in davica. Ošpice se pri nas pojavijo le izjemoma, ko jih v našo državo zanesejo tujci ali pa se okužijo naši necepljeni državljani v tujini. Zaradi nasprotovanja cepljenju in posledično zmanjšanega deleža zaščitenega prebivalstva se v Evropi vse pogosteje pojavljajo izbruhi ošpic, oslovskega kašlja, mumpsa in rdečk. Lani je bilo v Evropi zabeleženih okoli 30 tisoč primerov ošpic, od tega jih je približno 30 zaradi zapletov bolezni tudi umrlo. Tako kot nobeno cepivo niti cepivo proti ošpicam ne nudi popolne zaščite pred boleznijo, raziskave pa dokazujejo, da imajo cepljene osebe več kot 100-krat manjše možnosti za pojav bolezni kot necepljene osebe." Resni neželeni učinki po cepljenju se pojavljajo pri manj kot eni osebi na sto tisoč cepljenih oseb Moderna cepiva so po njegovem prepričanju izjemno učinkovita in varna, saj se, preden cepiva dobijo dovoljenje za uporabo, z njimi opravijo številna preizkušanja. Sicer pa cepiva spodbudijo imunski sistem, da začne izdelovati zaščitna protitelesa proti določeni nalezljivi bolezni, ki posledično cepljeno osebo zaščiti pred nastankom bolezni ob naravnem stiku s povzročiteljem te bolezni. "Neželeni učinki po cepljenju so izredno redki, običajno blagi in nenevarni. Resni neželeni učinki se pojavljajo pri manj kot eni osebi na sto tisoč cepljenih oseb. Kljub veliki medijski odmevnosti domnevne povezanosti cepiv z različnimi razvojnimi motnjami in avtoimunimi obolenji, pa nobena od številnih znanstvenih raziskav ni dokazala očitanih povezav. Še več, obstajajo obsežne neodvisne raziskave, ki so zavrnile povezavo določenih obolenj, kot recimo avtizem, multipla skleroza in alergije, s cepljenjem. Trditve o nevarnostih cepljenja velikokrat temeljijo na pristranskih podatkih oziroma izhajajo iz enostranskih interpretacij znanstvenih raziskav," še pojasni Simonović.